Pri gradnji protipoplavnih nasipov na spodnji Savinji je vse več težav, zaradi katerih obstaja resna nevarnost, da 43 milijonov evrov vredni projekt ne bo končan do napovedanega roka, torej do konca avgusta. V tem primeru Sloveniji grozi, da bo morala vrniti evropska sredstva, pridobljena za projekt.
Protipoplavne nasipe gradi konzorcij dveh podjetij. Glavno besedo v njem ima Nivo Eko, ki je v večinski lasti Klemna Seniča, sina Danila Seniča, lastnika celjskega Nivoja, ki je v prisilni poravnavi. Pri projektu na Savinji sodeluje še s podjetjem Hidrosvet, ki v poslu nastopa v dveh vlogah. Po naših podatkih je namreč sodelovalo pri usklajevanju dokumentacije za razpis, ki ga je nato dobil omenjeni konzorcij. Ta ima zdaj težave z zamudami pri delih. Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, so potrdili naše informacije, da načrtovana dela »ne tečejo povsem v skladu s predvideno dinamiko«. Do zdaj sta bili izvedeni približno dve tretjini vseh del. Kljub temu na ministrstvu menijo, da je do avgusta na voljo še dovolj časa za nadomestitev nastalih zamud. Ker obdobje upravičenosti izdatkov iz finančne perspektive od leta 2007 do 2013 traja vse do konca leta 2015, imajo še nekaj rezerve, so poudarili.
Poleg zaostajanja za terminskimi načrti pri projektu nastajajo tudi druge težave. Ena od njih je, da Nivo Eko za nekatera območja sploh ni pridobil gradbenih dovoljenj. To pa bi, zaradi posegov v prostor, moral storiti. »Ko smo to odkrili, smo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepali in dosegli, da so zadevo sanirali,« so pojasnili na ministrstvu. Tudi sicer v odnosu med državo in Nivojem Eko ne manjka zapletov. Zaradi domnevnih nepravilnosti država podjetju po zatrjevanju naših virov na določenih območjih Savinje ni plačala več računov oziroma tako imenovanih situacij. Kot so pojasnili na ministrstvu, trenutno zadržujejo deset odstotkov vrednosti izvedenih del, torej okrog 2,2 milijona evrov. Razlog: ta znesek jim služi kot dodatna garancija za dobro in pravočasno izvedbo del ter eventualno poplačilo podizvajalcev. Za dobro izvedbo posla gradnje protipoplavnih nasipov je sicer Nivoju Eko bančno garancijo v višini desetih odstotkov vrednosti posla izdala Banka Celje. Ta je na 78-odstotnem deležu Nivoja Eko, ki je v lasti Klemna Seniča, namreč vknjižila zastavno pravico. Senič za pojasnila ni bil dosegljiv.
Prav dejstvo, da je Nivo pomemben del poslov prenesel na »obvodno« podjetje Nivo Eko, je že pred časom zmotilo tudi nekatere upnike celjskega gradbinca. V Salonitu Anhovo so tako predlagali, da bi se Seničev delež v podjetju brezplačno prenesel na Nivo, saj je to z njim poslovno in finančno še vedno tesno povezano. Temu predlogu je zaradi odobrenih bančnih garancij nasprotovala tudi Banka Celje. Nivo Eko je sicer posel na Savinji dobil v prvi polovici leta 2012, ko je ministrstvo vodil Franc Bogovič. Sprva je bila v konzorcij vključena tudi družba CM Celje, in to izključno zato, da so ponudniki zadostili zahtevi o višini doseženih prihodkov, to je najmanj 50 milijonov evrov na leto. CM Celje je kmalu zatem, ko je Nivoju Eko pomagal dobiti posel, šel v stečaj. Na ministrstvu pogodbe kljub temu niso razdrli, saj je imel CM Celje status podizvajalca. Nivo Eko, ki je v letu pred oddajo naročila skupno dosegel le 1,5 milijona evrov prihodkov, je tako s spretnim manevrom prevzel skoraj ves posel, pri katerem zaradi nekaterih razpisnih pogojev tako rekoč ni imel konkurentov. Prihodki Nivoja Eko so še leta 2012 znašali 7,3 milijona evrov, leta 2013 pa so se zahvaljujoč državi povzpeli na 19,6 milijona evrov. V letih 2012 in 2013 je podjetje ustvarilo skoraj 1,5 milijona evrov čistega dobička.
