Vsako priznanje, ki ga dobi vaše podjetje oziroma vi, in teh je bilo v zadnjem letu veliko, je pravzaprav zaveza za naprej, pravite. Zato boste letos delali še bolj zavzeto na več frontah. Med drugim tudi na delu z mladimi. Kako konkretno?

Kadrovanje je zame eden najbolj ključnih procesov v podjetju. Na ekipah stojijo celotno poslovanje in dosežki podjetja. Časi so se spremenili, če smo se v preteklosti mogoče malo več posvečali tehnologijam in strojem, je to danes drugače. Pravi ljudje na pravih delovnih mestih lahko delajo čudeže in pravi pristop se začne že ob prehodu mladih ambicioznih posameznikov v gospodarstvo. Ko človeka vključiš in mu nato dovoliš, da lahko s svojim mnenjem vpliva na dogajanje v podjetju, dela čudeže. Delo z mladimi že pridno vpeljujem v našem podjetju, vsem ostalim bom poskusila približati primere dobrih praks na konferencah in okroglih mizah in z aktivno vključitvijo v posamezna društva, kjer bomo skupaj z ostalimi poskusili vplivati na politiko zaposlovanja ter narediti Slovenijo zanimivejšo za zaposlovanje.

Do leta 2020 bo Plastika Group prepoznana multinacionalka. Katere korake v tej smeri boste naredili? Kako se bo odvijala ta rast?

V tem letu želimo predvsem dobro kadrovati s ciljem, da temelje še okrepimo in da jih tudi največji potres ne bo mogel podreti. Proizvodnja za 2015 je tako rekoč že razprodana in vse, kar delamo danes, delamo za eno leto naprej, torej za leto 2016. V 2016 želimo odpreti proizvodnjo v Srbiji, prestrukturirati razvojni oddelek in okrepiti prodajne aktivnosti. Potrebovali bomo še nekaj strokovnih sodelavcev oziroma sodelavcev, ki si ne bojijo prevzeti odgovornosti.

Glede na to, da ima Skaza Group veliko inovativnih izdelkov, ali si obetamo v prihodnosti lahko tudi kakšen »spin off« – da bo torej proizvodnja enega izdelka ali družine izdelkov privedla do lastnega podjetja?

Pri nas že delamo na podoben način. Ne še v formalni obliki, torej kot »spin off«, ampak interno. Lani smo zelo dobro vpeljali filozofijo mini družb v podjetju, imamo jih že 12. Vsaka deluje kot podjetje zase. Ima svoje kazalnike, svoj proračun, beleži svojo dobičkonosnost in je odgovorna za svoje poslovanje. Vsekakor se je to pokazalo kot zelo dobro, zato s takšnim načinom dela nadaljujemo. Želimo si, da v prihodnosti pridemo tudi do formalnega »spin off«, ampak smo na tem področju malo bolj konservativni in se bomo odločali malo bolj počasi. Ni dovolj, da samo narediš »spin off« v formalni obliki, potrebno je tudi zagotoviti, da bo uspešno zaživel in da bo imel pravega vodjo.

Kje vse lahko v Sloveniji za lažjo internacionalizacijo poiščete zaveznike oziroma podpornike rasti, je to gospodarska diplomacija, nasveti drugih podjetij... Ali se tega preprosto lotevate čim bolj samostojno?

Pri nas je pomembno oboje. Zdrava kombinacija mreženja in implementacije naučenega v lasten oddelek v lastno ekipo je ključ do uspeha. Tako kot v življenju je tudi tukaj potrebno zdravo ravnovesje. Zadnje čase kar dosti uporabljamo možnosti sklepanja povezav po veleposlaništvih in ostalih organizacijah, zato se nekaj rezultatov na tem področju že kaže. Se je pa potrebno zavedati, da veleposlaništvo ne bo naredilo prodajnega sestanka namesto tebe, še vedno je potrebno pripraviti ekipo, ki bo sposobna ukrepati in odreagirati ob posameznih dogodkih.

Ali vas pri širitvi Skaza Group kako ovira zdajšnji ZDR oziroma kaj se še lahko izboljša? Novi ZDR je bil sicer sprejet aprila 2013, a podjetja z njim niste povsem zadovoljna.

Celotna politika plač je zgrešena. Še vedno ne razumem, kdaj bo naša država razumela, da če ne bomo povečevali dobičkonosnosti in dodane vrednosti, ne bomo imeli za naložbe v razvoj, kader, opremo… Koga podpiramo s takšno zakonodajo?

Naši zaposleni v proizvodnji se dobro zavedajo, da je njihova odgovornost narediti normo v izmeni, ki se od njih pričakuje. Že tu se srečujemo z besedo odgovornost...

Kaj lahko omogočimo študentu, da bo ostal v Sloveniji, če mu ne moremo dati tolikšne plače, da z njo dokažemo, da spoštujemo njegovo formalno izobrazbo? Preveč govorimo in premalo naredimo za to, da pride do konkretnih sprememb. Tudi če je treba spremeniti zakone, pravilnike, začnimo z besedo odgovornost do dela. Vsak se mora zavedati svoje dodane vrednosti v podjetju in bomo kot država postali tako zanimivi, da nas bodo vsi poznali po naših kvalitetah.

Ljudje delajo za to, da sebi in svojim družinam omogočijo boljše življenje in naj bo to temelj za nas.

Nedavna debata o nagrajevanju in spodbujanju zavzetih zaposlenih na vseh ravneh, ki je tekla na gospodarskem forumu ob 25-letnici gazele Četrta pot, je pokazala, da je na področju obdavčevanja dela in nagrad skupaj s spremembo dohodninske lestvice potrebno narediti še veliko. Glede tega ste se tudi zavezali, da boste na te anomalije še naprej opozarjali odločevalce. Kaj torej predlagate?

Tudi ko so mi podelili laskavi naziv mlada menedžerka, sem jasno in glasno povedala, da se bom vsak dan trudila in borila za prihodnost mladih in za boljše pogoje dela v naši ljubi Sloveniji. To lahko ponovim še velikokrat in če ne bo sprememb, bom tudi ena izmed tistih, ki samo veliko govori in ničesar ne naredi.

Potrebujemo gospodarstvenike, ki si upajo javno povedati o naših težavah in država nas bi morala uslišati. Mi ne pridemo samo s problemi, mi za te probleme predstavljamo tudi konkretne rešitve, dobre za obe strani – tako za državo kot za prihodnost gospodarstva v Sloveniji. Še vedno trdim, da so ključ do uspeha spremembe.

Slovenija nima na seznamu 100 najprepoznavnejših blagovnih znamk niti ene svoje, opozarjate. Slovenski odnos do lastnih blagovnih znamk je katastrofalen. Kako to preseči?

Samo s tem, da se bomo gazele podpirale med sabo, da bomo naredili državo ugodnejšo za zaposlovanje in za gospodarstvo, da bomo lahko sredstva vlagali v razvoj blagovnih znamk in ne v prispevke in ostale davščine. Manjka nam predvsem zaupanja vase in kanček tveganja ter drznosti.

Mestna občina Kranj je ob reorganizaciji odprla tudi urad za podjetja, urad za občane in urad za evropska sredstva. Kakšna je po vašem mnenju ključna odgovornost vsakega župana za zdravo gospodarstvo v občini?

Primer Mestne občine Kranj dokazuje, da se da narediti zelo veliko. Poklon županu. Dolžnost občine in župana je predvsem, da zna ustvariti okolje, ki bo primerno za razvoj gospodarstva. Vpliv župana vidim predvsem v gradnji industrijskih, obrtnih con, kjer lahko ponudijo potencialnemu podjetniku razvoj po ugodnejši ceni, veliko lahko naredijo pri znižanju stavbnega zemljišča, komunalnih prispevkov in nepovratnih sredstvih. Nekaj pa je tudi v komponenti, ki ni povezana z denarjem, ampak predvsem s tem, da te kot župana sploh zanima, kaj se dogaja s podjetji, ki so v tvoji občini. Redni obiski, redna srečanja, redna vključevanja v raznorazne debate so tudi znaki, ki ti dajejo pomembnost in vključenost v občino, v kateri dejansko ustvarjaš.