V osrčju Tuhinjske doline ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in obrobju vasi Zgornji Tuhinj so novembra lani dobili sodoben poslovilni objekt, ki ni navdušil le domačinov, marveč tudi zainteresirano javnost široko po svetu. Projektant Tria studio iz Trzina je namreč kapelico prijavil na natečaj arhitekturne revije Dezeen magazine in požel tako velik uspeh, da so kapelico uvrstili v družbo enajstih najlepših nebeških kapelic sveta.
V tej elitni družbi so se znašli skupaj s kapelicami iz ZDA, Kitajske, Mehike, Čila, Švedske, Finske, Nemčije in še ene slovenske, in sicer kapelice iz Krašnje, ki so jo postavili pred petimi leti, ni skrival navdušenja Jernej Hočevar, ki je sodeloval v projektu. Prepričan je, da so tudi bralce ugledne arhitekturne revije Deezen magazine navdušili s toplino lesa in odprtim centralnim prostorom s pogledom v dolino, ki bo omogočal zavetje in obiskovalce pokopališča vabil, da posedijo, se zazrejo v dolino in morda poklepetajo tudi v času, ko tam ne bo pogrebnih ali drugih verskih obredov.
Mar gradite konjsko stajo?
»Vsi domačini sprva, ko smo začeli s postavljanjem objekta, niso bili takoj navdušeni. Da gradimo konjsko stajo, smo slišali iz njihovih ust,« je brez dlake na jeziku povedal Matevž Vrhovnik, prav tako iz Tria studia Trzin in dodal, da so v projektu sodelovali še Tjaša Justin, Martin Lovrečić in Blaž Češka. »Ko pa je bil poslovilni objekt, ki je nadomestil skromni stari objekt, ki so ga krajani postavili z lastnimi rokami, končan, se jim je takoj priljubil,« nadaljuje Vrhovnik in doda, da jih je verjetno prepričala neobičajna toplina objekta, ki ji jo je zagotovil oljen masivni smrekov les iz domačega okolja. Ves objekt, ki kraljuje na prepišnem vrhu grička, je namreč objet v plošče iz masivnega križno lepljenega lesa in brezokvirno steklo. Objekt razsežnosti 100 kvadratnih metrov je razdeljen na tri dele, dve mrliški vežici s servisnim programom in odprt osrednji del, skozi katerega vije rahel vetrič, ki daje prostoru pridih miru in spokoja.
»Poslovilnemu namenu bo verjetno služil predvsem odprt osrednji prostor z vežico. Druga mrliška vežica pa bo po vsej verjetnosti igrala tudi vlogo skupnega prostora, kamor se bo lahko žalujoči, ki bo potreboval trenutek zase, umaknil in umiril,« razloži Vrhovnik in doda, da se na vasi redko zgodi, da imajo hkrati dva pokojnika.
Arhitekta Vrhovnika, ki je bil, kot pravi, vzgojen v lesnih delavnicah, je toplina lesa prevzela že v času srednje lesarske šole. Zato jo pri svojem delu vseskozi prenaša na vse objekte, tudi na sakralne, ki so sicer največkrat zelo hladni in zgrajeni predvsem iz betona. In kot kaže, so tako tudi s toplim poslovilnim objektom v Zgornjem Tuhinju zadeli v polno.
V krajevni skupnosti Zgornji Tuhinj in na občini Kamnik, kjer so prav tako ponosni na novo pridobitev, so se za gradnjo nadomestne mrliške vežice odločili pred tremi leti, ko so izdelali potrebne projekte in pridobili gradbeno dovoljenje. Dela pa so izvedli v dveh etapah. Staro vežico je porušilo in izdelalo temelje s ploščo, čistilno napravo in uredilo kanalizacijo podjetje Ural, podjetje Alfa natura pa je v sklopu druge etape postavilo objekt iz križno lepljenih lesenih desk, ki je bil na razpisu hkrati najcenejši, v pičlem mesecu dni.
Nebeška tudi krašenjska kapelica
Da tudi poslovilni objekt v Krašnji sodi med arhitekturne presežke, je že pred petimi leti dejal lukoviški župan Matej Kotnik in dodal, da smo na slovenskem podeželju vse preveč vajeni predvsem klasičnih sakralnih objektov. Krašenjski poslovilni objekt na vznožju strme brežine ob pokopališču meri 70 kvadratnih metrov in je delno vkopan, njegov prednji del pa se navezuje na dvorišče s stekleno drsno steno. »Oblikovanje je organsko in sledi krivuljam krajine. Dve zaviti steni objemata notranji program, zunanja stena pa je hkrati oporni zid in se za njo skrivajo pokopališko skladišče, sanitarije in čajna kuhinja,« je objekt ob odprtju v imenu projektantov opisal Andrej Gregorič in dejal, da so objekt iz preprostih materialov, kot so vidni beton, les in steklo, zlili z razgibanim terenom »za svojo dušo«. Tudi zelena streha, ki se navezuje na travnik in delno tvori nadstrešek nad zunanjim dvoriščem, ima lastno krivuljo, je nadaljeval in dodal, da jo nad osrednjim prostorom prebada križ, ki podnevi dovaja zenitalno svetlobo, ponoči pa po integriranih linijskih lučeh hkrati osvetljuje prostor in sije proti zunanjosti.
