Od 7. januarja velja uredba, po kateri morajo biti jadralna padala in zmaji označeni z registrsko oznako oziroma evidentirani. Evidenco naj bi vodila pravna ali fizična oseba oziroma Javna agencija za civilno letalstvo. Uredba je začela veljati, še preden je resorno ministrstvo določilo izvajalca evidenc, ki je lahko pravna ali fizična oseba, ali Javna agencija za civilno letalstvo. Zato padalci ne morejo pod oblake.
Ravno danes na Norveškem poteka skupščina Evropske zveze za prosto letenje EPHU, v katero je vključenih 19 držav oziroma skoraj dva milijona članov. Skupščine se udeležuje tudi slovenska zveza za prosto letenje, ki je te dni v skrbeh zaradi zmede z registracijo padal. »Še preden je šla uredba v uradni list, smo opozarjali na to pomanjkljivost, vendar niso upoštevali nobenih naših argumentov. Vsak zrakoplov, ki leti v Sloveniji, mora biti registriran. 153. člen zakona o letalstvu pa govori o izjemah, ki jih minister lahko pripiše, če ni to v nasprotju z zainteresirano javnostjo in če ne vpliva na varnost,« pojasnjuje Srečko Jošt, predsednik Zveze za prosto letenje.
Uredba ne bo veljala za tujce
Padala oziroma zmaji morajo biti vsaki dve leti tehnično pregledani. Tudi vzroki za padalske nesreče niso bili povezani s tehničnimi napakami, poudarja Jošt. Evropska zveza za prosto letenje naj bi decembra lani obvestila z dopisom slovensko ministrstvo za infrastrukturo, da takšne registracije oziroma evidence, kot jo je uvedla Slovenija, ne pozna nobena druga država EU. Potem ko je bovški poslanec Danijel Krivec v parlamentu sprožil poslansko vprašanje za umik uredbe, so na ministrstvu obljubili, da le ta za tujce ne bo veljala.
»Ukrep se nanaša izključno na slovenske lastnike jadralnih padal in zmajarjev in vzpostavlja evidenco, ki je določena že z zakonom o letalstvu. Menimo, da gre za enostavni upravni postopek, ker v tem primeru ne gre za priznavanje plovnosti letalne naprave, ampak le za evidenčno številko,« odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Za padalce pa je takšna evidenca le dodaten strošek. »Če bi nam povedali vsaj en plus, ki bi ga evidenca doprinesla, bi člane prepričal, da je to dobro. Če ni nobenega razloga za evidenco, smo proti,« še pravi Jošt.
Padalci 1,5 milijona evrov posoškemu turizmu
V Posočju padalski turizem letno prinese okrog 1,5 milijona evrov. So dnevi, ko je v zraku po sto ali 150 padalcev, ki letijo na različne načine. »Ti ljudje tukaj spijo povprečno tri do štiri dni ob koncih tedna, nekateri pridejo letet za ves teden. V času svetovnega prvenstva pride 300 tekmovalcev, ki so z ekipami in družinami nastanjeni pri nas po dva tedna,« razlaga Dejan Luzar, vodja športnega centra Xpoint iz Kobarida.
Ker je uredba neusklajena z dejanskim stanjem, padalci v Posočju trenutno ne morejo leteti, kar Luzarja precej skrbi, saj je zdaj čas, ko se rezervirajo prvi termini prostega letenja za pomlad in poletje. »Padala imajo tehnične liste, kar pomeni, da je padalo primerno za 200 ali 300 ur letenja, na primer. V Sloveniji smo edinstveni že po uredbi za tandeme, ki se lahko izvajajo le z dve leti starimi padali. Za razliko od tujine, kjer so tandemi lahko stari tudi štiri ali pet let. In tako padalci, ki letijo s tandemi, te po dveh letih prodajo v tujino,« še opozarja Luzer.