Slovenija – jedrska velesila

Vse to se dogaja pred očmi javnosti, kljub temu, da pravne podlage za gradnjo drugega bloka nuklearke ni oziroma se odgovorni v najboljšem primeru sklicujejo na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki jo je sprejela bivša Janševa vlada. Ustavno sodišče, ki je bilo zaprošeno za presojo ustavnosti omenjene resolucije na pobudo Umanotere, je ugotovilo, da o ustavnosti tega akta ni pristojno presojati, saj resolucija ni pravni predpis. Poleg tega omenjena resolucija ni bila sprejeta v skladu z aarhuško konvencijo in tudi ni bila nikoli objavljena v Uradnem listu. Z drugimi besedami, resolucija ima enako pravno veljavo kot doživljajski spis prvošolčka. Kljub temu pa je bila omenjena resolucija podlaga za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, katerega cena je skozi leta zrasla v nebo.

Danes se zaradi TEŠ6 ustanavlja parlamentarna preiskovalna komisija, zaradi koruptivnih dejanj v povezavi z naložbo pa policija preiskuje vse več ljudi, ki so bili v času investicije na vodilnih položajih. Prav zgoraj omenjena resolucija pa sedaj služi kot polaga za milijonske raziskave, ki naj bi služile kot podlaga za gradnjo novega bloka nuklearke, ki naj bi ga Slovenija nujno potrebovala.

Slovenija ima res samo en jedrski reaktor, namenjen proizvodnji električne energije, kar je od vseh držav z jedrsko energijo najmanj, tako kot Armenija in Iran. Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo je bilo v letu 2014 v svetu skupno operativnih 437 reaktorjev jedrskih elektrarn, katerih skupna proizvodna moč je bila 374.899 MW. Iz podatkov, dostopnih na internetnih straneh agencije, lahko izračunamo število jedrskih reaktorjev na prebivalca, pri čemer se Slovenija s svojo jedrsko elektrarno v Krškem uvršča na 9. mesto. Po skupni proizvodni moči jedrskih reaktorjev na prebivalca pa se Slovenija v svetu uvršča na 11. mesto.

V primeru izgradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško z močjo 1 GW bi Slovenija po številu jedrskih reaktorjev na prebivalca postala 2. na svetu. Prehitela bi nas le še Švedska. Po proizvodni moči v MW bi se v tem primeru uvrstili na 3. mesto. Poleg Švedske bi nas prehitela še Francija, ki približno tri četrtine električne energije proizvede v jedrskih elektrarnah.

Na tej točki se moramo vprašati, ali res hočemo postati jedrska velesila. Po eni strani je sicer pohvalno, da bi bila Slovenija končno v nečem vodilna v svetu. Če že nismo ravno med boljšimi v energetski učinkovitosti, vlaganju v obnovljive vire ali nizkem indeksu korupcije, bomo na zmagovalnih stopničkah vsaj pri jedrskih elektrarnah. Res je, da je za jedrsko varnost v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno. Prav tako je res, da je bilo za jedrsko varnost zelo dobro poskrbljeno na Japonskem. A potem se je zgodil cunami. O tem, da Nuklearna elektrarna Krško stoji na enem od potresno najbolj ogroženih območij, so nas učili že v srednji šoli.

Proti plačilu nekaj več kot milijon evrov so vodilnim na Gen energiji to v študiji razložili še strokovnjaki francoskega Inštituta za jedrsko in sevalno varnost. Ker so bili rezultati slabi, so v Gen energiji z ameriškim podjetjem Rizzo Associates iz Pittsburga podpisali novo, več kot 2,5 milijona evrov vredno študijo, ki bo ponovno preučila seizmično tveganje drugega bloka nuklearke. Verjetno lahko upamo, da bodo tokrat ugotovili, da znatnega tveganja ni, saj si glede na dosedanji potek dogodkov v nasprotnem lahko obetamo, da bo naslednja študija stala že blizu 4 milijone evrov. Ne pozabimo, da govorimo o davkoplačevalskem denarju, ki se zapravlja za ugotavljanje splošno znanih dejstev.

Po drugi strani pa nekatera dejstva nikakor ne pridejo v javnost. Tak je na primer podatek evropskega projekta EnergizAIR, ki pravi, da bi v Sloveniji štiričlansko gospodinjstvo s sončno elektrarno moči 4 KW lahko v letu 2014 v povprečju pokrilo najmanj 90 odstotkov svojih potreb po električni energiji. Vlada Republike Slovenije je s spremenjeno politiko proizvodnih podpor ohromila gradnjo sončnih elektrarn. Tistim, ki sončne elektrarne imajo, pa se velikokrat bolj splača, da jih izklopijo, kot če bi elektriko pošiljali v omrežje. Spomnimo samo na primere vračanja pokojnin zaradi minimalnih zaslužkov s sončnimi elektrarnami.

Kljub aferam v zvezi s TEŠ6 se pri nas še vedno vlagajo milijoni v jedrsko in fosilno energijo. Delajo se študije, gradijo se dimniki... Energetska preskrba Slovenije bo očitno še naprej temeljila na ameriškem uranu, indonezijskem premogu in nizkokaloričnem velenjskem lignitu. Po drugi strani pa država ni porabila niti centa za izdelavo študije o energetski samozadostnosti Slovenije, čeprav imamo izreden vodni in sončni potencial. V knjigi Trajnostna energetika brez razgretega ozračja, ki so jo izdali pri Energetika.net, lahko zasledimo podatek, da bi za pokritje vseh potreb po električni energiji v Sloveniji morali postaviti sončne panele na območju, velikem 83 km

2

2

Strokovnjaki za energetska omrežja bodo tu seveda izpostavili številne probleme vključevanja obnovljivih virov energije, še posebej vetrne in sončne, v elektroenergetska omrežja na eni strani in lažje upravljanje z jedrsko in fosilno energijo na drugi. A strokovnjake za energetska omrežja imamo ravno zato, da te probleme rešijo, in ne zato, da se kot pijanec plota oklepajo zastarelih in preživetih tehnologij.

Povedali so mi, da so leta 1984 na veliko razpravljali, ali Slovenija potrebuje enega ali dva računalnika. Danes ima moj pametni telefon, ki tehta 230 gramov, večje zmogljivosti kot celotni takratni državni računalniški center. Poglejmo v prihodnost, predstavljajmo si podobno miniaturizacijo v energetiki in dragoceni denar usmerjajmo v vse kaj drugega kot prenapihnjene energetske projekte!

MAG. VLADO ODAR Slovenski E-forum