Bodimo realni. Čeprav je bila Slovenija na krilih sedmih zaporednih zmag pred dvema letoma korak do kolajne na svetovnem prvenstvu, kar bi bil tudi zgodovinsko gledano največji uspeh, pa tokrat ni prikazala podobno prepričljivih predstav in si je že v skupinskem delu privoščila spodrsljaj proti Katarju, ki je prevedeno pomenil močnejšega nasprotnika v četrtfinalu. Da bi bila Nemčija lažje premagljiva kot Francija, so sinoči dokazali prav gostitelji prvenstva, ki naravnost letijo, potem ko jih po vsakem odmevnem skalpu šejki nagradijo s po sto tisoč dolarjev. Rokometaše, zbrane z vseh vetrov, pa večina naenkrat vidi kot favorite številka ena za naslov, kar se je še pred tednom zdelo misija nemogoče.
Slovenski rokometaši so doslej igrali po sistemu toplo-hladno in brez posameznika, ki bi blestel na prav vseh tekmah. Podobno velja tudi za selektorja Borisa Deniča. Toda osnovni cilj, uvrstitev v četrtfinale, je vendarle dosežen, kot vse kaže, pa bi tudi poraza na preostalih dveh tekmah, ki bi pomenila končno osmo mesto, Slovenijo popeljala v kvalifikacije za olimpijske igre. Rokomet pač velja za igro z žogo, v kateri se prepogosto vse dogaja po domače, in čeprav so sprva trdili, da kvalifikacije v najslabšem primeru zanesljivo prinaša sedmo mesto, jih po nekaterih izračunih glede na izide na prihajajočih azijskem in evropskem prvenstvu celo deveto. Prav olimpijske igre, ki bi bile po letih 2000 in 2004 tretje za Slovenijo, pa so seveda cilj številka ena.
Bolj skrbi, da se Slovenija oddaljuje od svetovnega vrha. Španci in Francozi, na primer, so za Slovenijo nepremagljivi in čeprav so v izbrani vrsti v večini fantje, ki si denar služijo v močnih ligah v tujini, se zdi, da je njihova zgodba podobna nogometni; treba se je pač sprijazniti, da ne gre za nosilce igre, kar je najbolj očitno prav na tekmah z najboljšimi, ko nihče ne prevzame odgovornosti.
Kljub vsemu si Deničevi izbranci po sedmih tekmah zaslužijo pozitivno oceno, bolj kot preostali dve tekmi, ki bosta očitno pomembni zgolj za umetniški vtis, pa bo pomembno vse skupaj nadgraditi prihodnje leto najprej na evropskem prvenstvu in nato še olimpijskih kvalifikacijah. Nastop v Riu de Janeiru bi Slovencem znova močno dvignil ugled.
