V lekarnah so homeopatska zdravila na voljo od leta 2011, hkrati pa se s homeopatijo ukvarjajo tudi ljudje s končano medicinsko fakulteto. Kdaj se bolniki odpravijo v lekarno, kdaj pa v homeopatsko ambulanto?

V lekarno gredo običajno ob akutnih, začasnih težavah. Farmacevt zaradi časovnih omejitev težje svetuje celostno in se ukvarja s kroničnimi težavami. Če ima posameznik na primer trenutno težavo s herpesom, bo šel v lekarno, če se mu herpes pogosto ponavlja, pa so zanj primerna konstitucijska homeopatska zdravila in bolj poglobljena obravnava. Gre za individualen pristop, prilagojen vsakemu posebej.

Tudi v tujini obstajajo različne ravni predpisovanja in svetovanja o homeopatskih zdravilih. V Franciji na primer vsak drugi zdravnik občasno predpiše ali svetuje kakšno homeopatsko zdravilo, čeprav morda ni strokovnjak za to področje in ga ne pozna v podrobnostih. Po drugi strani so na primer v ZDA homeopatska zdravila za težave akutne narave prosto dostopna v specializiranih trgovinah in ne le v lekarnah.

Imajo ljudje, ki raje izberejo homeopatsko zdravilo kot pa klasično zdravilo brez recepta, kaj skupnega?

Pri nas se homeopatija še razvija. Lekarniška zbornica je podprla izobraževanje farmacevtov, ni pa tradicije, kakršna je na primer v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Naklonjenost do homeopatije je pogosto povezana z naklonjenostjo naravnim pripravkom in zdravemu načinu življenja nasploh. Ljudje, ki dajo prednost homeopatskemu zdravilu, pogosto izbirajo tudi ekološko pridelana živila in imajo zdrav način življenja, se ukvarjajo s športom… Po homeopatiji pogosto posegajo tudi mamice in ljudje, ki želijo preprečiti posledice dalj časa trajajočega stresa.

Poudarjate, da je učinka placebo pri homeopatiji le za okoli 30 odstotkov. A učinkovitost homeopatije se pogosto meri s študijami, ki temeljijo na subjektivnem opazovanju, randomizirane dvojno slepe študije, ki jih znanstvena javnost sprejema kot verodostojne, pa preseganja učinka placeba pri teh zdravilih niso pokazale.

Tudi homeopatija vse bolj sloni na dokazih. V spletni bazi PubMed je okoli 5000 člankov, ki potrjujejo učinkovitost homeopatije. Njeno učinkovitost dokazuje tudi šest metaanaliz. Kakšen je mehanizem delovanja homeopatije, do danes sicer še ni pojasnjeno, a stroka to že raziskuje. Klinične raziskave na primer kažejo učinkovitost pri astmi, alergijah in hiperaktivnosti otrok. Farmakoekonomske študije v Franciji pa so na primer pokazale, da je pri vnetju nosne in žrelne sluznice uporaba homeopatskih zdravil zmanjšala čezmerno uporabo antibiotikov.

Naštevate težave s psihološko komponento pa tudi take, ki lahko izzvenijo ali se umirijo same od sebe. Kako se homeopatski pogled na razvoj bolezni razlikuje od medicinskega?

Homeopatija upošteva različne konstitucije ljudi. Zanima nas, kaj je pri človeku v disharmoniji. Psihološki dejavniki so pomemben iniciator težav, niso pa edini. Če glede na nekatere telesne znake opazimo, da nekomu jetra ne delujejo optimalno, lahko to pomeni večjo verjetnost za težave s kožo. Homeopatija upošteva, da se telesno in duševno prepleta. Biomedicinske raziskave spremljajo zgolj parametre, na primer laboratorijske rezultate o holesterolu ali maščobah v krvi.

Kako na bolnikovo počutje vpliva to, da si homeopat zanj v nasprotju z zdravnikom, ki ima na voljo le okoli pet minut, vzame več časa?

Časovni vidik je zagotovo pomemben, ni pa edini. Konstitucijski pristop je res bolj poglobljen, a homeopatija dobro deluje tudi pri sestavljenih homeopatskih zdravilih, tako imenovanih kompozitih. Ti se uporabljajo pri akutnih težavah, ko ni veliko časa za pogovor z obolelim. V homeopatiji sicer obstajajo tudi protokoli, ki določajo, kakšna zdravila so na primer primerna pri prehladu, kašlju, znakih angine…

Ali ni pri angini potrebno zdravljenje z antibiotiki?

Seveda, če gre za streptokokno angino. Ko pa začutimo angini podobne začetne bolečine v grlu, je smiselno poseči po homeopatskem zdravilu. Če ni izboljšanja v dnevu ali dveh, je prav, da gremo k zdravniku. To navajajo tudi homeopatski učbeniki. Tudi zdravnik se ob prvi diagnozi prehlada pogosto odloči za kontrolo čez dva dni.

Kaj bo po vašem v praksi prinesla odločitev zdravništva, da je ukvarjanje s homeopatijo združljivo z zdravniško licenco?

To bo zelo dobro za bolnike. Farmacevti se ukvarjajo z akutnimi težavami, in zdravila zanje so na voljo v lekarnah, pri kroničnih težavah pa je prav, da se z bolnikom ukvarja homeopat z medicinsko izobrazbo in dodatnimi znanji. Seveda ne smemo od vsakega zdravnika pričakovati, da bo homeopatijo sprejel. Nekateri bodo zavzeli stališče, da visokostopenjske razredčitve ne delujejo, drugi pa bodo pridobili znanje o homeopatiji. Nekateri se bodo z njo ukvarjali, drugi pa bodo morda znali bolje svetovati pacientom, ki jih ta možnost zanima.

Pred leti je licenco izgubila zdravnica, ki je s homeopatijo zdravila bolnika z malarijo, ta pa je kasneje umrl. Kako se izogniti ponavljanju takšnih scenarijev?

Ne zdi se mi etično, da bi komentirala postopek, ki ga ne poznam dovolj dobro.

Onkologi se bojijo, da bo bolnik zaradi zanašanja na homeopatijo zamudil čas za učinkovito medicinsko zdravljenje raka. Bi sami kdaj priporočili zamenjavo kemoterapije ali obsevanja s homeopatijo?

Skrbi onkologov so povsem odveč. Homeopatije ne uporabljamo za zdravljenje raka, ampak za blaženje stranskih učinkov zdravljenja. Nikoli ne gre za zamenjavo ali konkurenco, ampak za delo z roko v roki. Oboji si želimo, da bi človeku čim bolj pomagali. Homeopati se zavedajo, da mora bolnik dobiti onkološko zdravljenje, vključno s tarčnimi zdravili. Ta so zelo učinkovita. Pacientom s tako hudimi boleznimi tudi sicer odsvetujemo samozdravljenje s homeopatskimi zdravili iz lekarn – v takšnim primerih je potreben poglobljen pogovor s homeopatom. V zahodnih državah homeopati na primer sodelujejo pri zdravljenju na nekaterih klinikah, tako kot so v pomoč bolniku vključeni strokovnjaki za prehrano. Pričakujem, da bo z možnostjo izobraževanja med zdravniki odpadel tudi del strahov pred homeopatijo.

Sami ste farmacevtom o homeopatiji predavali v okviru lekarniške zbornice. Koliko pa o njej izvedo med študijem?

Za zdaj jo na fakulteti le bežno omenijo, verjetno pa bi bilo smotrno, da bi te vsebine v prihodnje vključili v program. Vseeno je danes že v praktično vsaki slovenski lekarni vsaj en farmacevt, ki ima verificirana dodatna znanja o homeopatiji. Res je, da homeopatska zdravila praviloma nimajo stranskih učinkov, vseeno pa je pri svetovanju treba imeti razširjeno in poglobljeno znanje za argumentirano svetovanje.

Glede na zakonodajo bi se smeli s homeopatijo ukvarjati le ljudje z diplomo medicinske fakultete (za zdaj brez licence) in farmacevti, a pravega nadzora nad delom zdravilcev danes ni. Na kaj naj bodo uporabniki pozorni?

Dobro se je pozanimati, ali ima homeopat ustrezno znanje o zdravljenju in verificirano dodatno znanje o homeopatiji.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v teh dneh omenila možnost, da bi homeopatsko zdravljenje v prihodnje krila zasebna zdravstvena zavarovanja. Se je katera od zavarovalnic z vami o tej možnosti že posvetovala?

To se mi zdi zelo zanimiva in spodbudna rešitev. V Švici, kjer sem živela, je homeopatija na primer del javnega sistema, a so tam prispevki za zdravstvo bistveno višji kot v Sloveniji. V ZDA, kjer imajo velik delež povsem zasebnega zdravstva, obstajajo povsem samoplačniške klinike, v Franciji pa na državni ravni regulirajo celo ceno homeopatskega zdravljenja. Možnosti so torej zelo različne, odvisne pa so tako od zdravstvenega sistema kot od finančnih možnosti v državi.