Niti dva meseca kasneje pa v Mariboru nenadoma spet sije sonce. Včeraj zjutraj je bila na občini na vrsti »svetla sreda«. Pod kristalnimi lestenci v rotovški sobani so župan Fištravec, Lahov naslednik Bojan Babič in podžupanja Jelka Černivec javnosti postregli s kavico, sveže stisnjenim pomarančnim sokom in z rogljički. Še slajše od postreženega zajtrka so bile napovedi v zvezi z zdravjem mestnih financ. Žal se je prepričljivost teh napovedi začela drobiti hitreje kot postreženi francoski rogljiček.
»Prejšnji osnutek proračuna je bil zelo črn, ker je bil konservativno zastavljen kot najslabši možni scenarij,« je predhodnika okrcal Babič, nazadnje zaposlen na položaju državnega sekretarja v ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Razmere še zmeraj niso dobre, je pa po njegovih ocenah možnih veliko izboljšav. V preteklih tednih je namreč odkril veliko rezerv v javnih podjetjih in zavodih. »Če imamo 32 zavodov, ne potrebujemo 32 računovodstev,« je razložil. Rešitev bi bila centraliziranje določenih poslovnih funkcij in reorganizacija mestne uprave. Osnutek reorganizacijskega predloga naj bi mestni svet obravnaval že marca, osnutek proračuna pa naj bi svetniki dobili v roke na februarski seji.
Prodaje, krediti in jedilniki
Fištravec je pojasnil, da namerava občina letos doseči raven prihodkov iz leta 2013, to je okoli 95 milijonov evrov. Za dosego tega cilja jim je še pred kratkim manjkalo približno osem milijonov. Pet naj bi jim jih že uspelo najti. »Gre za realne prihodke, ne za takšne na papirju,« je trdil župan.
Kateri so ti realni dodatni viri? Več hočejo zaslužiti z izboljšavo evidenc za zaračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Iz javnih podjetij in njihovih hčerinskih družb bi črpali prislužene dobičke in z njimi financirali občinske programe. Denar si Fištravec obeta tudi s prodajo nepremičnin. Ta napoved je ta čas vse prej kot oprijemljiva. Kupoprodajnih pogodb namreč župan še ni podpisal. Eno od občinskih parcel želi kupiti neko podjetje za okoli 700.000 evrov, zanimanje naj bi obstajalo tudi za šest hektarjev veliko zemljišče na Teznem, smo izvedeli.
Med dodatne prihodke je župan umestil tudi najemanje bančnih posojil za naložbe v kanalizacijsko omrežje in za prenovo vrtca v Pekrah. Skupna višina dodatnih najetih kreditov: štiri milijone evrov.
Nič več brezplačnega parkiranja
Prihodke bi povečali tudi z zaračunavanjem komunalnih in drugih storitev tistim državnim ustanovam, ki delujejo v Mariboru. Po žepu bi udarili policijo, je poudaril nekdanji državni sekretar. »Ta čas brezplačno zasedajo 45 parkirnih mest. Povprečna mesečna najemnina za eno parkirišče je približno 200 evrov.«
V kabinetu župana so se tudi dokopali do zamisli, da bi v vrtcih lahko varčevali z uvedbo centralizirane nabave živil in energentov. »Zakaj ne bi imeli vsi vrtci enakih jedilnikov?« se je spraševala podžupanja. Ali bi takšno centraliziranje za seboj potegnilo tudi odpuščanje? »Tudi to je bila ideja,« je odvrnila Črnivčeva. »Vendar smo ugotovili, da so delovna mesta v vrtcih predpisana z normativi in bi bila potrebna sprememba pravilnikov ter zakonodaje.«
Občinske finance bodo prizadeli nižji prihodki iz naslova povprečnine, je včeraj še potožil župan. Država jo bo znižala s 536 evrov na 525 evrov na prebivalca, kar za Maribor pomeni približno dva milijona evrov nižji priliv v primerjavi s tistim iz leta 2014. Je pa pohvalil vlado, ker je pristala na to, da bo obenem zmanjševala stroške občin. Izpad razpoložljivega denarja bi zato utegnil biti nekoliko nižji.