»Bravo, Tia!« zakriči Tamara, oblečena v topla oblačila, nepremočljivo jakno in čevlje, ročno svetilko in obvezno čelado z naglavno svetilko, potem ko je med treningom njena psička našla enega od pogrešanih v ruševinah stare hiše.
Čeprav je videti kot igra, gre za dejavnost, ki rešuje življenja. S tem se ukvarja Kinološko društvo reševalnih psov Celje, ki skrbi za vzgojo mladih psov za pomoč pri reševanju v oteženih okoliščinah. Društvo, ki ima trenutno 14 aktivnih članov z opravljenimi izpiti in 9 pripravnikov, je vključeno v Kinološko zvezo Slovenije, poleg glavne dejavnosti pa vsako leto organizira tudi običajno šolanje za pse. Društvo deluje prostovoljno, torej se člani z reševanjem in rednimi treningi ukvarjajo poleg redne službe, vključeni pa so v civilno zaščito in so s tem del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Tamara Jager, vodja šolanja v društvu, pravi, da so najprimernejši psi za vzgojo v reševalce srednje veliki – najpogosteje ovčarji in prinašalci. Neprimerni so terierji ali doge, saj premajhne ali prevelike pasme zaradi manjše mobilnosti ne morejo dostopati do oteženih prostorov. Pomembno je, da psi niso agresivni in da so igrivi, saj zanje reševanje ne predstavlja obveznosti, temveč igro ter se veselijo vsakega treninga.
Značaj vodnika
Tamara, ki je v letu 2014 sodelovala pri iskalni akciji pogrešane iz Doma starejših občanov Nine Pokorn Pernovo, je povedala, da za uspeh pri reševanju ne štejeta le pasma psa in njegov karakter, ampak tudi osebnost vodnika.
»Ta mora biti psihično močan, saj se hujše nesreče po navadi dogajajo v slabih vremenskih razmerah in zato mora biti pripravljen v vsakem primeru s psom priskočiti na pomoč. Zavedati se mora, da so po daljšem času pogrešane osebe verjetno mrtve.«
Vodnik mora imeti čut za sočloveka, rad pa mora imeti tudi naravo.
Treningi psov in njihovih vodnikov potekajo v popoldanskem času v dveh delih. Vsak torek vadijo iskanje, v kar od začetka spada iskanje lastnika, kasneje pa še iskanje drugih. Ob obisku treninga je psička Tia iskala druge člane društva, ki so bili na treningu. Iva in Tomaž sta se najprej skrila v zapuščeno hišo v Bukovžlaku, ki jo uporabljajo za treninge, Tia pa je medtem čakala.
»Ko bo zalajala trikrat, se ji pokaži, nato še malo počakaj in ji vrzi igračo,« je Tamara naročila Tomažu, ki se je skril na podstrešju.
Pes na treningu najprej brez lastnika steče v ruševine in pregleda prostore. Ko nekoga najde, začne glasno lajati, ob tem znaku pa mu lastnik sledi.
Ko locira »pogrešano« osebo, začne lajati in za nagrado največkrat dobi igračo, včasih pa tudi priboljšek.
Iskanje vadijo v ruševinah v Začretu ali Bukovžlaku, zaradi primanjkovanja porušenih zgradb v Celju pa v prihodnosti nameravajo narediti umetne ruševine, v katerih bi lahko s psi neomejeno vadili.
Ob petkih na poligonu poteka pouk poslušnosti, pod kar spadajo sedenje in hoja ob vodniku, prinašanje raznih predmetov, premagovanje ovir skozi predor ter po lestvi.
Potek izobraževanja vodnika
Biti vodnik reševalnega psa ni preprosto. Društvu se lahko pridruži vsak, ki je pripravljen pomagati drugim. Med izobraževanjem se ne uči le obvladovati psa, ampak se seznani z mnogimi drugimi področji: vsak vodnik mora obvladati prvo pomoč ljudem, psom, poznati mora osnove orientacije in imeti znanje o potresih in ruševinah.
Po opravljenih izpitih – povprečno po dveh letih – lahko vodnik opravi izpit s psom, ki ponovno temelji na iskanju oseb in poslušnosti.
»Med mojim izobraževanjem za vodnico so mi ogromno pomagali drugi vodniki v društvu,« se spominja Tamara. Pravi, da bi brez njihove pomoči njeno usposabljanje verjetno trajalo dlje, kot izkušena vodnica pa zdaj tudi sama pomaga tistim, ki se usposabljajo. Celjska enota reševalnih psov z vodniki je sodelovala v vseh večjih slovenskih nesrečah – pri nesreči na Blanci, ob plazu pod Mangartom, večkrat na mesec pa pomagajo tudi pri iskanju pogrešanih oseb. Njihovo delovanje obsega celotno celjsko območje, tudi mesta od Dolenjske do Maribora, vključno s Savinjsko dolino.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.
