A.T. Kearney je decembra lani objavil globalno študijo o telekomunikacijski industriji z naslovom Prihodnost telekomunikacijskih operaterjev v Evropi (The Future of Telecom Operators in Europe). Študija je bila pripravljena na osnovi intervjujev z 61 izvršnimi direktorji v 46 največjih evropskih telekomunikacijskih podjetjih iz 25 držav. Najpomembnejše ugotovitve študije so:

- 66 % direktorjev evropskih telekomunikacijskih podjetij trdi, da sektor potrebuje znatne spremembe za soočanje z neprekinjenimi pritiski na marže in z zahtevami potrošnikov po boljših storitvah in nižjih cenah.

- Večina evropskih telekomunikacijskih direktorjev trdi, da bosta rezanje operativnih stroškov in rast prihodkov na uporabnika (in ne rast tržnih deležev) dva glavna vzvoda za spremembo.

- Nekateri vodilni izvršni direktorji se želijo vrniti k temeljem ponujanja dostopa. Medtem ko drugi želijo prodirati v nova področja, na primer v integracijo fiksnih in mobilnih storitev ali v ponudbo vsebin.

- Vsi izvršni direktorji si želijo spremembe v evropskih regulativi in več regulatorne svobode

V družbi A.T. Kearney poudarjajo, da lahko telekomunikacijske skupine izbirajo med štirimi strateškimi možnostmi, da se usmerijo v ponudnike dostopa na debelo, osnovne ponudnike podatkovnih storitev in infrastrukture, premium igralce (bližina in hiter dostop do storitev) ali postanejo »digitalni navigatorji« (ponudniki podatkovnih storitev in vodje v digitalnem svetu). Le dve od teh smeri razvoja imata jasno prihodnost: osnovni »ponudniki podatkovnih storitev in infrastrukture« in »digitalni navigatorji«.

Evropska telekomunikacijska podjetja potrebujejo »tri svobode«

Izvršni direktorji bodo imeli strateške možnosti razvoja, če jim regulatorji omogočijo tisto, kar v družbi A.T. Kearney imenujejo »tri svobode«:

• Svoboda ekonomije obsega: dovoljevanje nadaljnje konsolidacije bo dovolilo znatne stroškovne in investicijske sinergije, ter zagotovilo investicije v boljšo infrastrukturo in storitve. Čezmejna konsolidacija bi ustvarila več velikih igralcev, ki bi lahko široki bazi uporabnikov ponujali zanesljive digitalne storitve, kot so plačila ali vozila opremljena z dostopom do interneta.

• Svoboda pred asimetrično regulacijo: regulatorji na posvetijo več pozornosti postavljanju enakopravnih predpisov tako za telekomunikacijska kot ostala podjetja izven telekomunikacijskega sektorja (t.i. OTT-ji), na področjih kot so združevanje, subvencioniranje med storitvami ali proizvodi in partnerstva. Vzpostavitev enakih standardov za zasebnost in varovanje podatkov v EU bi omogočila inovacije in spodbujanje uporabnikov k sprejetju novih storitev.

• Svoboda pri določanju cen: ta bi omogočila telekomunikacijskim podjetjem ponujanje raznolikih storitvenih ali vsebinskih paketov in diferenciacijo po kvaliteti storitev. Le to bo omogočilo konkuriranje z inovativnimi storitvami in vsebinami, ki jih nudijo OTT podjetja.

Ne dopuščanje »treh svobod« v evropskem telekomunikacijskem sektorju bi lahko imelo znatne posledice, kot je opozoril eden od intervjuvancev: »Regulacija nas sili med čiste ponudnike dostopa in premika dobičkonosnost ter davke v Kalifornijo.« Kljub temu se izvršni direktorji zavedajo, da pritoževanje o regulatorjih ne bo dovolj, ampak bodo morali inovirati in se sami radikalno spreminjati. Predvsem prodaja in odličnost storitev bosta postali odločilni.

Celotno študijo si lahko preberete na tukaj.