Noči so kratke. Prvi dan smo se malo poveselili. Zdaj imam kar nekaj dela, dajat moram izjave, ampak je treba kovati železo, ko je vroče. Malo bomo potrpeli. Enkrat bom star, spal bom takrat.
O tej sezoni.Škoda, ker je bilo tekem malo. Nisem znan po tem, da bi že na prvi tekmi dosegal vrhunske rezultate. Treba se je zbrati in stisniti zobe. Vseskozi sem vedel, koliko in kako sem treniral. Ko so me vprašali, kako sem zadovoljen z 12. mestom na prvi tekmi v sezoni v Val Thorensu, sem rekel, da je to super. Ker Val Thorens ni moj teren. To dvanajsto mesto je pokazalo, da sem super pripravljen.
O opremi.Vse deluje. Smuči so bile super; razvili smo nov model. Imam novega serviserja Tomaža Trdino. Tudi oblačila so super. Moral sem le še smučati, kot znam, in to mi je v kritičnih trenutkih uspelo. Kaže, da se na velikih tekmovanjih ne le potrudim po najboljših močeh, saj to storim vedno, ampak od nekod potegnem še nekaj več znanja.
O tremi.Pred prvo tekmo v sezoni je huje kot pred svetovnim prvenstvom. Sicer treme nimam. Zaupam vase, vem, česa sem sposoben. Vseeno je bilo stresno, za psiho zelo naporno.
O olimpijskih igrah.Med velika tekmovanja štejem štiri. Imam kolajno z X-games, zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala in naslov svetovnega prvaka. Manjka mi le še olimpijska kolajna. Ves trud bom vložil, da jo dosežem. V naslednjih treh letih se lahko zgodi marsikaj, najbolje bo, če bo šlo tako naprej.
O sodelovanju s smučarsko zvezo.Problem je bil, da smo potrebovali veliko časa, da smo se dogovorili. To moramo v prihodnjih letih spremeniti. Ampak na koncu smo vsi nekako zadovoljni. Zveza mi je dala nekaj denarja za priprave, jaz v zameno na oblačilih nosim ime enega njihovih sponzorjev. Zaželel sem si iti po svoje s svojim trenerjem, ker sem menil, da je to najboljša pot. In izkazalo se je, da je bila res.
O svoji mami.Človek potrebuje nekoga, ki mu pomaga. Večinoma imam osebne sponzorje, za kar je treba precej delati. Vemo, kako je s financami. Če bi vse vodil sam, bi mi zmanjkalo časa za smučanje. Na srečo imam mamo revizorko, ki se razume na finance in vse uredi. Organizirala je tudi avtobus, s katerim so se moji prijatelji in sponzorji pripeljali na svetovno prvenstvo v Kreischberg. Dali so vetra avstrijskim navijačem, v navijaške vrste so prinesli svežino. To je primer, kako mi pomaga. Jaz delam, kar znam, prav tako ona.
O poti iz Kreischberga domov.Pot nazaj je bila zanimiva. Prisotni so bili zelo veseli in tudi zelo utrujeni. Ne bomo jim zamerili. Tudi sam sem proslavil. Večkrat sem rekel, da če ne bomo proslavili tega, potem ne vem, kaj lahko proslavim. Najprej smo uredili z dopinško kontrolo, potem smo šli v lokal, nato domov. Sprva smo nameravali iti še v Mariboru malo ven, ampak smo bili preutrujeni. Rekli smo si, to je pa vse, kar je prav, moramo tudi spati! Ampak bo jutri (danes, op. a.) ob 16. uri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru sprejem s koncertom.
O ciljih v tej sezoni.K sreči je prihodnja tekma v Nemčiji prestavljena. Če ne bi bila, bi moral že danes (včeraj, op. a.) na tekmo. Tako nas ta čaka prihodnji konec tedna v Arosi. Še dan ali dva bom opravljal dolžnosti do medijev, nato si bom odpočil. Za dva dni se mi ne splača oditi trenirat na snegu. Bolje bo, če si doma odpočijem. Pritiska v nadaljevanju sezone ne bo.
