Težko verjamem, čeprav bi bila to idealna in najboljša dostava za gostince. Samo sveže ribe, čeprav zunaj lije kot iz škafa in slabo vreme traja že več dni? Kdo je ribič, ki vozi vsak dan ribe iz Splita v Slovenijo? Je ta ribič res pravi ribič, ki ribo hrani na pravi temperaturi od ulova naprej oziroma od čolna do Slovenije – in vam jo res dostavi v 24 urah? Pa vsa ta razkošna ponudba! Ali je vse to ulovil v istem dnevu? Kakšna pa naj bi bila cena te ribe?
To je za gostince najlažje in največkrat prodana zgodba, ki je kupcu zaradi stereotipov gotovo tudi najbolj všečna. Toda, je zgodba tudi resnična? Danes globalizirani svet ponuja ribe z vsega sveta, vprašanje pa je, kakšna je kvaliteta te ribe, kje je riba živela, s čim se je hranila in koliko časa je potovala do restavracije. Pa razdrimo mimogrede še mit o sveži ribi, ki jo postrežemo surovo. V nekaterih evropskih državah, tudi v Italiji, je zakonsko določeno, kako se surove ribe sploh lahko strežejo v restavracijah: vse ribe, ki jih postrežemo surove, morajo biti zamrznjene na temperaturi minus 60 stopinj Celzija. Priprava surove ribe zato v domači kuhinji ni priporočljiva, saj tudi domači zamrzovalniki teh temperatur običajno ne dosegajo. Če sveže ribe ne obdelamo termično ali jo zamrznemo, pa obstaja velika možnost, da se okužimo z različnimi paraziti, eden najhujših je anisakis, ki nam povzroči želodčne težave.
Pozanimajmo se torej o izvoru oziroma poreklu ribe, ki jo kupimo. Preverjen dobavitelj, ki ribo pravilno hrani od čolna do restavracije oziroma ribarnice, je zlata vreden. Taki dobavitelji po navadi tudi izbirajo najkvalitetnejše, kar ponuja morje, in to vsekakor ni samo Jadransko.
