Od leta 1983 do 2006 sem bil trener v italijanski reprezentanci. Do leta 1992 sem deloval v reprezentanci C z mladinsko moško in žensko ekipo. Trenirali smo v vseh disciplinah, ne le hitrih. Ko sem kasneje postal trener ženske ekipe svetovnega pokala, sem se z Deborah Compagnoni, Sabino Panzanini in drugimi posvečal predvsem veleslalomu. Kasneje sem prevzel ekipo v hitrih disciplinah, še kasneje pa sem se posvetil delu z Isolde Kostner. Kar zadeva očitka, bi bil lahko bolj naslovljen na slalom kot obe tehnični disciplini.
Ste si predstavljali sodelovanje z ekipo Tine Maze tako, kot poteka?Dejstvo je, da je v življenju nemogoče ves čas hoditi po zastavljeni poti. Midva denimo sva lahko najboljša prijatelja. Toda ko bova začela sodelovati profesionalno, delati vsakodnevno več ur, postanejo zadeve nepredvidljive. Tino poznam dolgo časa. Večkrat sem slišal govorice od ljudi okrog nje, da je z njo težko delati. Kako pa naj bo? Z vsemi šampioni je delati specifično, saj so drugačni od povprečnežev. Če bi bili enaki, ne bi bili šampioni.
Je res težko delati s Tino Maze?Delati s šampionko, kakršna je Tina Maze, ki tekmuje v vseh disciplinah, ni preprosto. A ni težko. Je profesionalka, ki ves čas svojega življenja posveča vrhunskemu dosežku. Temu tempu je treba slediti, ji prisluhniti, svetovati. Moja naloga v ekipi ni, da Tino učim tehničnega znanja. Moja naloga je, da opozarjam na majhne, predvsem strokovne stvari.
Od kje črpate energijo, da uravnavate stvari v ekipi?Moje življenjsko načelo je, da se vsak trenutek trudim po najboljših močeh. Včasih je težko najti energijo. Morda jo v zadnjem času še najbolj črpam od lanskih izkušenj z italijansko paraolimpijsko reprezentanco. Naučil sem se, da se v življenju prevečkrat obremenjujemo z majhnimi stvarmi. Nikoli se ne oziram na govorice. Večkrat sem denimo slišal, da je sodelovanje z Andreo Massijem težko. Jaz lahko rečem, da je profesionalno. Vsi v ekipi imamo enak cilj. Da Tini pomagamo po najboljših močeh. Včasih nam uspe, včasih ne.
Ali zasebni partnerski odnos med vodjo ekipe in smučarko otežuje delo?Njun odnos je morda njuna težava, moja zagotovo ne. Moje delo je povsem na drugem področju. Da s trenerskimi nasveti pomagam Tini in sodelujem z vodjo ekipe ter serviserjem.
Je mogoče primerjati karakter Tine Maze z Deborah Compagnoni ali Isolde Kostner, s katerima ste sodelovali?Bistvena razlika je v tem, da sta se obe italijanski smučarki posvečali največ trem, nikoli štirim disciplinam. Karakterno gre za povsem različne osebe. Tina je neverjeten, poudarjam, neverjeten šampion. Je perfekcionistka tako v fizični kot mentalni moči. V svoji dolgi trenerski karieri še nisem spoznal takšnega perfekcionista, kot je Tina.
Kaj boste počeli po tej sezoni?Počakajmo najprej, da se ta izteče. Kar zadeva mojo prihodnost, je odvisna tudi od Tine. Sama se bo odločila, ali bo vztrajala še eno sezono, ali bo končala športno pot ali jo bo prekinila.
Se o tej temi kdaj pogovarjate?Nikoli. Včasih le kaj slišim. Nazadnje sem slišal, da je v času Barkovljanke v Trstu dejala, da bo po tej sezoni prekinila športno pot ter se morda nekoč vrnila. Poudarjam, da se te zadeve mene ne tičejo.
S kakšnimi rezultatskimi cilji se boste danes odpravili na svetovno prvenstvo v Vail in Beaver Creek?Skušali bomo delovati podobno kot na tekmah svetovnega pokala. Se pravi, da se bomo po najboljših močeh pripravili na vsako preizkušnjo. Naš cilj bo zmaga na vsaki tekmi. Prioriteta pa je, da se Tina najprej pozdravi, saj bo le tako lahko posegala po vrhunskih rezultatih. V St. Moritzu zaradi zdravstvenih težav ni imela moči, da bi opravila še kakšen dodatni trening.
Tina Maze je v tej sezoni zbirala točke z uvrstitvami tik pod zmagovalnim odrom. V preteklosti so bili njeni padci z vrha globlji. Je ta napredek največji v sezoni?Če se spomnite Tininih besed na majski tiskovni konferenci v Mariboru, je izjavila, da si najbolj želi, da se vrne v svetovni slalomski vrh ter da med sezono nima tako velikih vzponov in padcev, kot jih je imela sezono prej. Obe želji sta se ji uresničili. Z mesti pod zmagovalnim odrom dokazuje, da padci niso tako globoki. To je napredek. Le s takšnimi uvrstitvami pa ni mogoče osvojiti skupne zmage v svetovnem pokalu. Treba je tudi zmagovati.
