»Po izdihu puške v streljanju leže se nisem mogel umiriti kot običajno. Trudil sem se s proženjem, da bi naboj zletel v tarčo, a ni šlo. Čuden občutek, ki ga doslej nisem velikokrat doživel. Na prvem streljanju stoje sem imel celo natančnejše strele kot leže, kar je glede na položaj in različni velikosti tarč zelo nenavadno,« je Jakov Fak izpostavil podrobnost s sobotne zasledovalne tekme v Antholzu. Kot tretji s sprinta se je moral ob jasni nameri napada na vodilnega Simona Schemppa zadovoljiti s sedmim mestom. S tremi zgrešenimi tarčami je bila njegova strelska statistika najslabša med najboljšo deseterico. Kljub zapravljeni priložnosti pa ga je tolažilo, da ga je na južnotirolskem prizorišču z novo bero popolnega izkupička 120 točk prehitel le Schempp, ki je vključno z Ruhpoldingom nanizal redki trojček treh zaporednih zmag.
Fak je po 14 od 25 tekem četrti v skupnem seštevku svetovnega pokala, 109 točk za še naprej vodilnim Martinom Fourcadom. »Sedaj je celotna norveška reprezentanca zadaj. Temu pravim športna romantika,« se je najprej pošalil o razmerju z večnimi tekmeci Norvežani, saj je po točkah prehitel tudi Emila Hegleja Svendsena. Potem je resneje dodal: »To, da ohranjam stik z najboljšimi, je vsekakor super, toda želel bi višje, na stopničke in na vrh. Vem, da sem tega sposoben. No, ne ostane mi drugega, kot da še naprej trdo treniram in uživam. Še pred tem pa se moram najprej spočiti.«
Bil je že na poti z visokogorskega prizorišča, kjer je za zaključek prispeval še levji delež k dvanajstemu mestu slovenske štafete v oslabljeni zasedbi standardnih članov desetletja Klemna Bauerja in Janeza Mariča, ki se je, mimogrede, v soboto srčno veselil zmage na tekmi tekaškega pokala Geoplin na Pokljuki. Fak je v drugi predaji dosegel najboljši čas, za članom zmagovite norveške štafete Johannesom Thingnesom Boemom pa drugi čas vseh predaj. Tako je prispeval k reševanju ugleda slovenske reprezentance na zelo priljubljenem prizorišču, saj v soboto tudi Teja Gregorin ni zmogla več od 32. mesta. Videlo se je, da je na edinem prizorišču z idilično kuliso naravnega snega znova pustil dušo in srce za ekipo. »Upam, da se to vidi in mi bodo to tudi priznali,« pripomni na »dušo in srce«. »Sicer bi se dalo narediti še bolj popolno, brez popravkov. A že čas pove dovolj. Ni se lahko razdajati v takem položaju, v kakršnem smo bili. Lažje je tistim spredaj. A tudi meni je v interesu pomagati štafeti, če le zmorem,« je razmišljal.
V prvi predaji je Peter Dokl zaostal že dve minuti, potem ko ni upravičil slovesa ostrostrelca. »Mogoče sem malo pretiraval v drugem krogu, tako da sem plačal davek na streljanju stoje. Tu bi moral zadeti, to sploh ni vprašanje,« je svoj pogled opisal Peter Dokl, potem sta natančnejša novinec Rok Tršan in Lenart Oblak (13. in 15. čas predaj) lovila stik z deseterico. »Da smo bili blizu, je dober podatek. Predvsem zato, da fantje vidijo, da zmoremo še več, kdor koli je v štafeti,« je pristavil kapetan desete reprezentance pokala narodov.