V kletnih prostorih Slovenskega mladinskega gledališča je minulo soboto vrvelo. Otroci so zavzeto prelagali kartonaste škatle po praznem prostoru, drug drugemu pomagali pri prenašanju tovora in skrbno preučevali načrt, nalepljen na steni. »Bobru Boru gradimo hišo, da bo lahko spal in se umival,« so pojasnili mladi udeleženci delavnice, ki jo je zanje pripravila ekipa Centra arhitekture, in že nadaljevali prekladanje škatel. »Tam naj bo banja in ne pozabi na okno v kopalnici,« so se glasili napotki v skupinici, ki se je lotila gradnje Borove kopalnice. »Cilj delavnice je igranje in hkrati učenje na kreativen način. Otroci spoznajo, kaj je tloris, kako pri gradnji slediti načrtu. Pomembno je, da do rešitev pridejo sami, z lastno domišljijo in idejami, saj jim znanje, pridobljeno na takšen način, najdlje ostane,« je v imenu centra pojasnila Špela Kuhar.
S pripravo arhitekturne delavnice, ki je sledila gledališki predstavi Kekec, so v Centru ostali zvesti rdeči niti letošnjega festivala – arhitekturi in oblikovanju. Temo so organizatorji, Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, posvetili letošnji 150. obletnici rojstva arhitekta Maksa Fabianija in Jožetu Plečniku, ki je načrtoval Baragovo semenišče, v katerem Slovensko mladinsko gledališče danes tudi domuje. »Otroci morda težko najdejo besede, s katerimi bi opisali, kako se zgradi hiša, kako in iz katerih materialov je mogoče oblikovati lep in uporaben predmet, so pa zato njihovi naravni odzivi na grajeno okolje in njihov domišljijski svet brez dvoma najbolj neposreden stik, ki ga imamo odrasli s svojim bivanjskim okoljem kot naravno danostjo,« je o izbrani temi povedal vršilec dolžnosti direktorja gledališča Tibor Mihelič Syed.
Otroci bodo letos prepletanje arhitekture, oblikovanja ter kulture in umetnosti spoznavali z vsemi čutili. Na delavnicah bodo lahko izvedeli, kakšne so arhitekturne značilnosti stavb, v katerih imajo svoje prostore kulturne ustanove, se sprehodili v zaodrja in prisluhnili skrivnostim gledališč, se prelevili v lučkarje ter Ljubljano raziskovali z zaprtimi očmi, se potopili v zgodbe številnih gledaliških in filmskih predstav ter med drugim spoznali dela mladih slovenskih ilustratorjev. V štirinajstih dneh se bo v prestolnici in njeni bližnji okolici zvrstilo skoraj 200 dogodkov, ki so jih pripravila številna gledališča, Kinodvor in Slovenska kinoteka, muzeji in galerije, knjižnice ter društva in zavodi, ki pripravljajo dogodke za otroke. Festival se bo že tradicionalno zaključil na Prešernov dan v Centru urbane kulture Kino Šiška s koncertom otroškega občinstva, na katerem bodo glasbeniki v vlogi dirigentov izvabljali glasbo iz občinstva.