Ponedeljek, 19. januar:

V muzeju sem okroglih 25 let (obletnico sem imela 1. decembra lani). Začela sem kot kustosinja, vendar sem bila že sprejeta z načrtom, da se posvetim obiskovalcem. Navadno poskrbim, da imajo naši obiskovalci s spremljevalnim programom priložnost poglabljati znanje o temi, nekaj praktičnega izkusiti in z navdihom z razstave narediti nekaj boljšega za tukaj in zdaj.

V primeru kolesa sem zadnjo kategorijo poskušala pokriti z Nastjo Mulej in njenim pristopom k razvijanju kreativnosti in inovativnosti, saj smo želeli kolo predstaviti tudi kot navdih za inovativnost danes. Delavnice so bile uspešne, jaz pa sem z Nastjo in še nekaj članicami Slovenskega psihološkega društva julija lani preživela štirinajst dni na Cipru in se kvalificirala za izvedbo delavnic Umetnost inoviranja po metodi Dimisa Michaelidesa. Posledica tega je, da smo štiri kvalificirane trenerke prejšnji teden v Mestnem muzeju Ljubljana začele Šolo umetnosti inoviranja. In ta teden bom tudi o tem delila koščke svojih razmišljanj.

Torek, 20. januar:

Sreča pri delu

Danes je bil (delovno) dolg dan. K sreči sem ga začela lepo: ob kavi s prijateljico. Obe naju je čakal naporen dan, a sva obe »zvozili«. Pravzaprav je bil danes najlepši del dneva, ko me je zvečer poklicala in mi povedala, da ji je delo uspelo, in ne samo to, da je bilo čarobno in celo videno, saj sta s kolegom dobila res lepo direktorjevo povratno informacijo.

Taka doživetja so zame tisto, kar Dimis Michaelides razlaga kot happiness at work (Sreča pri delu), Mihaly Csikszentmihalyi pa flow. Prvi del dneva me je čakala kopica opravil, ki mi niso najbolj ljuba in so povezana z urejanjem dokumentacije in seznamov, a sem bila presenetljivo učinkovita in temu primerno zadovoljna. Potem sem se posvetila Šoli umetnosti inoviranja, urejanju skupin in loščenju četrtkovega modula.

Na programu imamo Basadurjev profil kreativnega soočanja z izzivi. Naši udeleženci so ga reševali na spletu. Vse priznanje Basadurjevi ekipi, vedno so v pomoč, čisto pa so me očarali, ko so se v trenutku odzvali na mojo pobudo, da svojim dosedanjim jezikom dodajo še slovenščino. In tako bo slovenščina na voljo še pri enem orodju, ki nas lahko obogati s spoznanji, kako lahko še bolje in učinkoviteje rešujemo probleme.

Sreda, 21. januar:

Peti element

Razlog mojega zgodnjega vstajanja je bil danes sestanek tima, ki pripravlja spremljevalne programe za razstavo Marko Modic: Peti element in jo odpiramo februarja. To je bil eden tistih sestankov, ki polepšajo dan, ustvarjalen tim z vodjo projekta, ki si prizadeva za kar najvišjo kakovost, in tako smo poleg dobrih programov zasnovali tudi celostno ponudbo za naše obiskovalce in jim ponudili poleg razstave še lastno izkušnjo ustvarjanja.

Popoldne sem šla še na sestanek Inštituta za sistemske postavitve. Lani sem se izobraževala tudi na tem področju in priznam, da me je osupnilo, kako močno je metoda razširjena na Nizozemskem. Naše izobraževanje je vodila Nataša Čebulj v sodelovanju s Hellingerjevim inštitutom na Nizozemskem. Ob koncu se nam je pridružil tudi direktor inštituta Jan Jakob Stam. Name je naredil velik vtis, ko nam je povedal, da včasih še sam ne more verjeti, kako dobro metoda deluje.

Ja, od čustvene inteligence prehajamo k duhovni inteligenci, ne v smislu religij, ampak v iskanju smisla, vizij in vrednot, ki nam bodo omogočila kakovostno sobivanje in skrb za okolje. Kako rada delam v ustanovi, ki čuva spomin (tudi) na preteklo modrost in lahko daje navdih za boljše življenje danes in jutri!

Četrtek, 22. januar:

Gosti četrtek

Četrtki so moji najbolj »gosti« dnevi v tednu. Dnevi, ki so namenjeni mojim muzejskim skupinam. Danes sem si ga še malo zgostila, saj sem se ob 7. uri s prijateljico kot gostja udeležila sestanka ene od BNI-skupin. Navdušila me je zavzetost udeležencev, a sama ne bi zmogla železne discipline vsak četrtek, tudi če bi bili moji četrtki krajši. Sem si pa naredila kar dolg seznam, kaj vse od ponujenega bi nam prišlo prav v muzeju: od podjetja, ki skrbi za kamnita tla, prek tiskarne, različnih področij izobraževanja, do (ne nazadnje) distribucije zdravih sadno-zelenjavnih napitkov. Z veseljem bi bila njihova »zunanja podpornica«, kar sem jim predlagala, a te kategorije, žal, ne poznajo.

Dan sem nadaljevala v Narodni galeriji s svojo skupino Raziskujmo preteklost Ljubljane. Gospe imajo veliko znanja, ki si ga rade še širijo in nato v skupini predstavljajo zanimive teme iz zgodovine mesta. Zelo rade si skupaj ogledajo tudi razstave, bodisi v naši hiši ali v drugih ljubljanskih muzejih. Od nekdaj trdim, da si muzeji med seboj nismo konkurenca.

Petek, 23. januar:

Gradnja tima

Prvo uro službe sem preživela z enim od naših mladih timov in mislim, da nam je uspelo nekaj, kar najbolje opiše izraz »meaningful conversation«. Zame je res navdihujoče, kadar lahko prenašam znanje na mlade in sem priča njihovi vnemi, da dajo vse od sebe za uresničitev svojih (in naših skupnih) sanj. Se že veselim naslednjega petka. Dekleta so se odločila, da namenijo vsak petek zgodnjo uro skupnemu učenju in gradnji tima. Nadaljevanje je bilo bolj zemeljsko, ob naši razstavi Emona, mesto v imperiju imamo jutri kuharsko delavnico Apicijevi recepti za današnjo rabo. Z recepti sem se prvič srečala v projektu Pozdravljeni, prednamci!, in sicer v vlogi urednice knjige z enakim naslovom.

Sobota, 24. januar:

Ustvarjanje v kuhinji

V Hotelu pri Mraku smo z njihovo kuharico Željko imenitno izpeljali delavnico Apicijevi recepti z današnjo rabo. Vseh šestnajst udeležencev je potem sodelovalo na vodstvu po razstavi. Sem bila (prijetno) presenečena, ker je bila danes med udeleženci skoraj polovica moških in se nisem mogla upreti, pa sem povabila vse udeležence, naj se predstavijo in nam povedo, zakaj so danes z nami. Koliko zanimanja za zgodovino, arheologijo in kuhanje! Kar nekaj udeležencev nam je zaupalo, da svojo ustvarjalnost z veseljem sproščajo prav v kuhinji.

Naši udeleženci Šole umetnosti inoviranja so imeli nalogo opazovati, kako je z njihovo kreativnostjo. Velikokrat o svoji kreativnosti razmišljamo samo z veliko začetnico, pravi Dimis. Če nismo iznašli nove relativnostne teorije, se ne počutimo kreativne. Pa to ni res, vsi smo lahko (vsaj nekoliko) kreativni in to svojo sposobnost lahko tudi razvijamo.

Nedelja, 25. januar:

Načrtovanje

Nedelje so zame začetek novega tedna, čas za prijetna doživetja in načrtovanje. Načrt tedna naredim navadno zjutraj, ko malce zanemarim običajno jutranjo rutino, s katero skrbim za svoje fizično dobro počutje. Za načrtovanje navadno uporabljam Coveyjevo strategijo vlog in pomembnosti. Metafora, kako lahko v kozarec spraviš mnogo, če začneš z velikimi kamni, nadaljuješ z manjšimi, nato s peskom, nato mivko … in vedno se najde prostor še za kakšno zrno. V nasprotni smeri žal ne gre. Pomembne stvari ostanejo zunaj. Prihodnji teden bo pri meni v muzeju posvečen novi strategiji programov za odrasle v celotni MGML in knjižici teh programov. To pomeni, da bom temu posvetila svoj najbolj produktivni čas.