V šolskih klopeh je Domžalčan Jure Miklavčič nič kaj posebno izstopajoč 17-letni dijak tretjega letnika Gimnazije Vič. Ko pa pogovor nanese na njegovo inoviranje in izdelke, ki nastajajo v domači delavnici, se prelevi v pravega poslovneža. Na njegovi vizitki, s katere je razbrati tudi, da je izdelal sistem za varčevanje z vodo, v angleščini piše inovator. A tudi Jure Miklavčič si še ni povsem odgovoril na vprašanje, na kateri fakulteti ali celo več fakultetah bo nadaljeval študij, ki bi čim bolj podprl njegovo inovativno žilico in mu omogočil uspešno podjetniško pot, zato se je tako kot 60 vrstnikov dijakov udeležil dogodka Inženirji bomo.

Od oktobra, ko je Jure Miklavčič za svojo inovacijo – pasivni preklopni ventil – prejel prvo nagrado natečaja TESSI, se je kljub temu, da so minili pičli trije meseci, veliko zgodilo. Ventil je v času razvoja dokaj spremenil – tako tehnološko kot oblikovno. »Nekatere elemente ventila je bilo treba na novo zasnovati. Navezal sem nekaj stikov s slovenskimi podjetji. Začeli smo se pogovarjati o morebitnem skupnem sodelovanju, a žal nismo našli skupne poti. Tako še vedno iščem potencialnega partnerja tako v Sloveniji kot tudi v tujini, s katerim bi ta ventil spravil do tržno uspešnega produkta,« pojasnjuje Miklavčič.

Prišel je namreč do ideje, da bi hladno vodo, ki izteče, preden priteče dovolj topla za prhanje, shranil v posebnem zbiralniku, in pred letom dni razvil svoj prvi prototip pasovnega preklopnega ventila, ki zmanjšuje porabo vode. Ključni del ventila je aktuator, ki izkorišča spremembo agregatnih stanj, saj je v stiku s toplo vodo v drugačnem stanju kot takrat, ko je v stiku s hladno vodo. Zgolj z izkoriščanjem fizikalnih lastnosti Miklavčičev ventil hladno vodo pošlje v zbiralnik, toplo pa v prho. Aktuator ni visokotehnološki izdelek, stvari, iz katerih je sestavljen, naj bi bile enostavno dostopne. Velike potenciale za uporabo ima aktuator tudi na drugih področjih, recimo pri ogrevalnih sistemih, toplotnih črpalkah, solarnih zbiralnikih in klimatskih napravah.

Na dogodku Inženirji bomo je dijak priznal, da ventil še zdaleč ni edina inovacija, s katero se ukvarja. S prijateljem Matejem, ki tudi obiskuje Gimnazijo Vič, sta se skupaj lotila projekta Hibox, ki omogoča avtomatizirano obveščanje uporabnikov poštnih predalov. Rada bi navezala stik z na primer Pošto Slovenije, ki bi to uporabnikom lahko ponudila kot dodatno storitev.

Rešitve in izboljšave se Miklavčiču porajajo na različnih področjih, predvsem pa s področja trajnostnega razvoja, kot so prihranki pri energiji, vodi, manj porabljenega časa za izpeljavo določene stvari. V šoli se vseeno osredotoča na pouk. »Priznam pa, da me včasih zanese in začnem razmišljati o popolnoma drugih stvareh – po glavi mi začnejo švigati različne ideje. Čas si moram preudarno razporediti tako, da lahko opravim vse obveznosti za šolo in se potem lahko posvetim tudi svojim projektom.« Sicer pa se mu ideje za inovacije porodijo, kadar opazi pomanjkljivosti pri že obstoječih izdelkih.

»Za zdaj se še odločam med fakulteto za elektrotehniko in fakulteto za strojništvo. Po opravljeni prvi ali drugi stopnji pa bi rad nadgradil to znanje še s študijem podjetništva, mednarodnih odnosov in financ. Zdi se mi, da je to odlična kombinacija – tehnika in podjetništvo. Na začetku poklicne kariere bi se verjetno zaposlil v enem od podjetij, v katerem bi pridobival izkušnje. V prihodnosti pa bi rad imel svoje podjetje, ki bi razvijalo nove ideje in izdelke, seveda pa je to odvisno tako od finančnega stanja kot od priložnosti, ki bi se mi ponujale.«

Postati inženir se Miklavčiču zdi prava izbira, »saj imaš tako odprtih več možnosti. Poklic je univerzalen, uporaben po vsem svetu, poleg tega pa se ves čas spreminja in izboljšuje, kar ti omogoča še več možnosti za uveljavitev. Moje mnenje je, da je super imeti tehnično izobrazbo, še vedno pa lahko nadgradiš svoje znanje v povezavi z drugimi področji.«

Glede življenja in dela v Sloveniji je kar optimističen in verjame, da ima Slovenija lahko še več globalno uspešnih podjetij. Tako kot je Marko Gorjak, namestnik direktorja v družinskem podjetju Orodjarstvo Gorjak, gazeli iz Rač, dejal, da želi imeti podjetje z dva tisoč zaposlenimi, Jure verjame, da bi lahko tudi sam imel tako veliko in prepoznano podjetje. »In tudi upam, da se bo to nekoč zgodilo. Pa ne zato, da bi se hvalil s številom zaposlenih, temveč iz lastne želje, da bi lahko sebi in drugim ustvaril delovno mesto. Idej imam veliko, tudi nove prihajajo, seveda ni vsaka odlična, a menim, da se bo ob razmišljanju in zapisovanju teh idej, tudi če so na začetku slabe ali pa že obstajajo, sčasoma že pojavila kakšna prava ideja.«

Sicer pa Jure ni kakšen preveč zagrizen inovator, ki vidi samo to, pač pa si zna vzeti čas tudi za svoje dekle, rad se druži s prijatelji in si ogleda zanimiv film. Rad ima morje, občasno kolesari in si ogleda kakšno hokejsko tekmo v živo.