V enakem obdobju se je ob deflacijskih podatkih in močnem dolarju za 7,49 odstotka okrepila cena zlata. Kupci so morali konec tedna za unčo odšteti okoli 1300 ameriških dolarjev. Ob zlatu se je dvignila tudi cena srebra. Unča se je v štirinajstih dneh podražila za 12 odstotkov, na 18,22 dolarja. Nasprotno od žlahtnih kovin pa je ponovno zdrsnila cena nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaške surove nafte se je pocenil za 4,9 odstotka, na slabih 47 ameriških dolarjev.
Razloge za rast gre iskati v odločitvi Evropske centralne banke (ECB), ki bo z marcem začela program odkupa obveznic. Mesečno bo ECB vse do septembra 2016 odkupovala po 60 milijard evrov obveznic evrskega območja, skupaj bo program tako vreden kar 1140 milijard evrov. ECB želi s programom odkupa obveznic povečati likvidnost v gospodarstvu EU, kot tudi zajeziti deflacijo, ki je zavzela območje EU.
Rast na evropskih trgih bi lahko ogrozile grške volitve, ki jih bomo spremljali v nedeljo. Po trenutnih anketah ima dobre možnosti za zmago sedanja opozicijska stranka Siriza, ki se bori proti odplačevanju dolga, ki ga je Grčija nabrala v zadnjih desetletjih, prav tako pa je pod velikim vprašajem, ali bo Grčija sploh ostala v EU oziroma v evrskem območju. Morebiten prehod na drahmo in posledično razvrednotenje valute bi omogočila Grčiji relativno lahek pobeg iz kreditne luknje, vendar bi to na drugi strani gotovo prineslo popolno izolacijo od zunanjih obvezniških trgov oziroma tujih virov financiranja.