»Gre za uradnika, ki bo veliko vedel o občini, ki bo imel izrazite komunikacijske sposobnosti, ki bo znal ljudi usmeriti in jim kaj pojasniti, obenem pa doseči, da se bodo njihove težave tudi zares začele reševati. Pri tem bo imel neposreden stik z mano, a tudi z vso upravo in njeno direktorico. Dejansko pa ne bo sedel v pisarni, dosegljiv bo telefonsko in po elektronski pošti in bo nekakšen povezovalni člen,« je Trilar naslikal podobo tega kranjskega »superuradnika«, ki pa ga za zdaj nimajo.
Povezovalni člen z mestno upravo
»Najprej moramo sprejeti odlok o spremembah v upravi, uvajamo tudi pisarni za evropske projekte in podjetja,« pravi direktorica uprave Senja Vraber, ki tudi prihaja iz gospodarstva. Tudi ona je prepričana, da lahko taka pisarna oziroma uradnik stori ogromno pri stiku občanov z občino, ki se jih pogosto pošilja od vrat do vrat. »Res je, da še nisem zaznala takega človeka med zaposlenimi, verjetno ga bomo morali poiskati zunaj občine.« Izobrazba ni osrednji pogoj, pomembnejša je empatija pri stiku z ljudmi oziroma sposobnost biti tisto, kar (številni, a ne vsi) uradniki niso: biti hkrati človek in uradnik.
Do zdaj še nismo zasledili, da bi katera izmed slovenskih občin zaposlila takšnega uradnika, Kranj pa tudi ne bo prvič nekaj posebnega. Pravnica Živa Okorn je namreč z dovoljenjem bivšega župana Mohorja Bogataja delala kar pol leta na daljavo iz turističnega kraja v Mehiki in pri tem izpolnila vse predpise. Da je ujela kranjski uradniški delovni ritem, je morala svoje delo začenjati na drugi strani oceana okoli prve ure zjutraj.
