Islamske države vsaj na ozemlju Iraka ne bo mogoče poraziti še najmanj dve leti, pri čemer bo treba več mesecev čakati samo na to, da bodo iraške bojne enote sploh sposobne za ustrezne operacije proti samooklicanemu kalifatu, ocenjuje britanski zunanji minister Philip Hammond.
Hammond je v Londonu na srečanju gostil predstavnike 21 držav, ki igrajo osrednjo vlogo v šestdesetčlanski koaliciji proti Islamski državi, v kateri je tudi Slovenija. Slednja po navedbah zunanjega ministrstva ni bila vabljena v London, saj so sodelovale tiste države, ki največ prispevajo v operacijah proti IS, in države iz regije. Slovenija pa je sodelovala na srečanju zunanjih ministrov vseh članic koalicije decembra lani v Bruslju.
Vpliva tudi cena nafte
Ocena britanskega zunanjega ministra kaže, s kako velikimi težavami se srečujejo države koalicije v boju proti Islamski državi, ki se je lani naglo razširila po ozemlju Iraka, zlasti tam, kjer živijo z vlado v Bagdadu nezadovoljni suniti, ter po ozemlju Sirije, kjer divja državljanska vojna. Junija je potem razglasila kalifat. »Leto, dve bo treba, da IS preženemo iz Iraka. Tega ne bomo storili v treh mesecih ali pol leta. Toda počnemo prave stvari, da se to zgodi,« je za Sky News dejal Hammond. Irak pa opozarja, da bo za boj proti IS potreboval dodatno pomoč. ZDA so napovedale, da bo kmalu dobil pošiljko orožja. Težave pa so tudi s financami. Iraški proračun je namreč zelo prizadel padec cene nafte; njena prodaja predstavlja večino priliva v državno malho.
Bolj optimističen je bil ameriški zunanji minister John Kerry, ki je med drugim dejal, da so v letalskih napadih od avgusta lani ubili polovico vodstva Islamske države.
Al Asadov odstop v ozadju
Veliko je opozoril, da bo za poraz Islamske države potrebna tudi diplomacija v regiji, in v zvezi s tem se zadnje čase očitno nekaj premika glede Sirije. Rusija ima nov načrt za mirovne pogovore sprtih strani konec januarja v Moskvi, Združeni narodi pa zagovarjajo prekinitev ognja med pripadniki sirskega režima in opozicijsko svobodno sirsko vojsko. Oba načrta gresta v smer začasne pomiritve sovražnosti med njima, da bi lažje dosegli poraz Islamske države. Načrta imata precej podpore, s tem pa je zahteva po odstopu sirskega voditelja Bašarja Al Asada stopila v ozadje tudi pri državah, ki so ga prej zahtevale.
Operacije proti Islamski državi potekajo v petih sklopih: vojaške operacije, humanitarna pomoč, boj proti širjenju kvaziideologij, ustavitev prehoda tujih borcev ter onemogočanje pritoka finančnih sredstev do Islamske države. Glavni cilj londonskega sestanka je usklajevanje predvsem vojaških operacij. Znano je, da je v preteklosti znotraj sicer zelo pisane koalicije prihajalo do večjih nesoglasij o strategiji boja proti Islamski državi in tudi o usodi Al Asada. Predstavniki držav v koaliciji pravijo, da so se znašle pod pritiskom za učinkovitejše ukrepanje tudi zaradi pariških napadov na tednik Charlie Hebdo. Eden od treh napadalcev je izrekel pripadnost Islamski državi.
V Avstriji prvo sojenje domnevnemu pripadniku IS
V Avstriji, ki je tudi članica koalicije, se je včeraj začelo prvo sojenje domnevnemu pripadniku Islamske države. Gre za tridesetletnega Čečena, ki naj bi se leta 2013 boril z mudžahidi v Siriji in jim kasneje pošiljal denar. Grozi mu do deset let zapora. Sam zanika očitana mu dejanja in pravi, da so mu posledice vojne dobro znane iz Čečenije ter da je v Siriji pomagal ljudem in iskal sorodnikovega sina. Njegov odvetnik trdi, da se ni mogel boriti v vrstah Islamske države, ker je leta 2013 še ni bilo.
V Nemčiji pa so aretirali moška, ki naj bi pripadala Islamski državi. Leta 2013 naj bi se borila za uporniško skupino v Siriji pri Alepu, ki se je kasneje pridružila Islamski državi. Nemčija je prvega pripadnika Islamske države, ki se je vrnil z bojišč, obsodila decembra lani na tri leta in devet mesecev zaporne kazni.
Avstrijske oblasti pravijo, da je med mudžahide na Bližnjem vzhodu iz Avstrije odšlo 170 oseb. Nemške obveščevalne službe pa navajajo, da je tja odšlo šeststo Nemcev. Od tega se jih je približno 180 vrnilo domov, najmanj šestdeset pa se jih nikoli ne bo, ocenjujejo obveščevalne službe.