Kapela loškega gradu, ki je bila doslej najbolj znana po izjemno lepem oltarju iz dražgoške cerkve, požgane po dražgoški bitki, dobiva povsem novo podobo in vsebino. Restavriranje bo trajalo še vse leto, a že zdaj je jasno, da gre za izjemno odkritje poslikav in napisov, ki so nastali pred stotimi leti in bili 70 let skriti pod debelo in trdo plastjo ometa.
Začetek zgodbe sega v leto 2012, ko so v Loškem muzeju pripravili razstavo o razvoju šolstva na Loškem. »Pri tem smo naleteli na fotografijo naše kapele, na kateri je jasno vidno, da ni bila bela, pač pa bogato poslikana. Raziskovali smo naprej in ugotovili, da so kapelo po vojni prepleskali, saj so v njej uredili nekakšen kazensko-prevzgojni zavod. Leta 2013 smo opravili sondiranja, ki so pokazala, da se pod plastjo ometa res skrivajo poslikave. Lani smo začeli restavrirati in odkrili izjemno zanimiv napis, ki nam je med drugim povedal, da je bila kapela poslikana leta 1915. Avtor slik je Anton Jebačin, ki je slikal tudi v ljubljanski stolnici. V arhivu pa smo našli zapis, da so zadnjo potezo s čopičem naredili 13. novembra 1915. Zelo bom vesela, če bodo naši restavratorji zadnjo potezo naredili ob stoti obletnici,« je povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar.
Potrebujejo še sto tisočakov
Projekt je vreden 200.000 evrov, nekaj je muzej lahko prispeval sam, a glavnino pričakujejo od ministrstva za kulturo. Za prenovo kupole kapele (slaba polovica vrednosti projekta) so denar dobili že lani, srčno pa upajo, da sestavljalci rebalansa letošnjega proračuna ne bodo pozabili na ta za Škofjo Loko in vso državo zelo pomemben projekt, ki ga vodi Restavratorski center, tako da bi lahko nadaljevali še dela na stenah in vse skupaj končali še letos.
Belež trinajst metrov visoke kupole so začeli odstranjevati oktobra lani pod vodstvom restavratorke Anite Kavčič Klančar. Številne poslikave so odkrili že v prvem mesecu dela, zelo zahtevno pa je bilo odstranjevanje nečistoč, za kar so uporabili povsem novo tehniko. V prihodnjih tednih se bodo že lotili kitanja in retuše, to se pravi barvnega dopolnjevanja poškodovanih fresk. Črtico za črtico... »Ja, gre za zelo zahteven projekt, hkrati potekajo raziskave materialov in dokumentiranje vseh postopkov. Največji problem je močna sprijetost beleža s sliko. Barvna plast je tako zelo poškodovana, sama stena pa stabilna, omet je v dobrem stanju,« je pojasnila Anita Kavčič Klančar.
Panoramska slika Škofje Loke
Pomenljiva je tudi vsebina odkritih slikarij, saj je povezana s takratnim časom prve svetovne vojne. Že povsem na novo odkrit napis v latinščini, ki sicer »razkriva« tudi letnico nastanka, je dovolj zgovoren: »Nič nam ne bo škodovalo v sovražnih vojnah, če bo bog z nami.« Prav na vrhu kupole so odkrili sliko nadangela Mihaela, vodnika nebeške vojske in simbola miru. Slikarije okoli kapele pa ponazarjajo sedem kreposti: upanje, vero, ljubezen, pogum, pravičnost, razum in zmernost.
»Za nas Ločane je sila pomembna slika vedute Škofje Loke z angelom varuhom. Gre za edinstveno podobo Škofje Loke tistega časa, kaže pa tudi na veliko razgledanost uršulink, ki so takrat upravljale grad,« je povedala Jana Mlakar. Muzej bo poskrbel še za novo okno, ki je bilo originalno tudi v kapeli, a so ga potem zazidali, del oltarja pa bo prestavljen na nasprotno, neposlikano stran. »Dobili bomo čisto novo kapelo, na katero bomo upravičeno ponosni,« je dodala Mlakarjeva.