Bolečina, ki lahko naznanja konec

S koronografijo do natančne diagnoze

»Že hoja po stopnicah je bila zame zelo naporna. Ob najmanjšem naporu me je dušilo in stiskalo v prsih. Ko so mi začele zatekati noge, sem zmotno mislil, da imam putiko. Tolažil sem se, da bo minilo, da so težave samo prehodne, potem pa me je neke noči v začetku novembra začelo tako močno boleti v prsih, da sem pomislil, da je vsega konec,« pravi A. G. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik brez ovinkov povedal, da je imel lažji infarkt in da je njegovo stanje zelo resno. Koronografija je pokazala, da ima trožilno koronarno bolezen oziroma da so njegove žile tako zamašene, da je imel pravzaprav srečo, da je sploh preživel.

»Prizadelo me je. Niti sanjalo se mi ni, da sem tako resno bolan. Nikoli ne bom pozabil kardiologovih besed: 'Imam slabo in dobro novico. Slaba je ta, da vam med koronografijo nismo mogli vstaviti žilnih opornic. Dobra pa je ta, da je zadevo možno rešiti z bypassi'.«

Kardiokirurg iz UKC Maribor Peter Jurič, dr. med., pojasnjuje, da se lahko ishemična bolezen srca kaže na različne načine. Pri bolnikih z zoženimi žilami se po navadi ob naporu v prsih pojavi občutek tiščanja, ki se lahko širi v ramo, vrat, v predel lopatice in celo v žličko. Občutek tiščanja je lahko zmeren ali težji, odvisno od tega, kolikšna je prizadetost žil. Sladkorni in starejši bolniki pogosto ne čutijo bolečin, kar je seveda še nevarnejše. Temu pravijo nema ishemija.

V Sloveniji je približno 80.000 bolnikov s stabilno angino pektoris. Ob redni uporabi zdravil je njihova bolezen obvladljiva in kakšnih večjih razlogov za skrb nimajo. Če pa bolečine v prsih postanejo pogostejše, bolnik vedno težje opravlja vsakodnevna opravila in se pojavljajo tudi v mirovanju, je to znak za alarm.

Bolezen, ki počasi napreduje več let

Gre za tako imenovano nestabilno angino pektoris, ob kateri je treba s koronografijo čim prej ugotoviti, kakšna je zožitev žil, in se opredeliti za nadaljnji potek zdravljenja. Kadar je zožitev takšna, da je ne morejo rešiti na minimalno invazivni način, torej z žilnimi opornicami, je potrebna operacija. Šele takrat, ko se pri bolniku nenadoma pojavi zelo močna, tiščeča bolečina v prsih, ki v mirovanju ne izzveni in traja več kot dvajset minut, govorimo o infarktu. To pomeni, da se je vsaj ena od dveh veničnih (koronarnih) žil zaprla in je prišlo do odmiranja srčne mišice.

Pacienti, ki jim na oddelku za kardiokirurgijo mariborske bolnišnice napravijo srčne obvode, so bili lani v povprečju stari okoli 68 let. Skoraj dve tretjini operirancev je bilo moških. Ateroskleroza je proces, ki traja desetletja. Gre za okvaro žilne stene, ki se postopoma začne preoblikovati. V njej se končno nabira kalcij, ki počasi zožuje svetlino oziroma presek žil. Čeprav se bolezen izrazi največkrat takrat, ko je človek že v letih, pa se lahko začne razvijati tudi pri dvajsetletnikih. Kako hitro bo napredovala, je seveda odvisno od številnih dejavnikov okolja in genetske nagnjenosti.

Usodni so lahko zapleti po operaciji

Povsem logično je, da ima star človek več možnosti, da se bo po operaciji srčnih obvodov kje zalomilo. »Pri vsakem bolniku posebej preverimo, kakšna je funkcija njegovega srca, kako delujejo ledvice, pljuča in drugi življenjsko pomembni organi. Pomembno je, ali ima bolnik sladkorno bolezen, koliko je star, koliko so prizadete arterije in še bi lahko našteval. V kardiokirurgiji obstaja več sistemov ocenitve tveganja tako imenovanih scoring sistemov, ki nam omogočijo, da lahko pred operacijo ocenimo, kakšno je tveganje pri posamezniku. Pri nas uporabljamo euroscore 2, ki je bil izdelan na podlagi podatkov 154 evropskih kardiokirurških centrov in centrov iz drugih delov sveta. Povprečni euroscore za naše bolnike je lani znašal okoli 4,6 odstotka. Če enostavno povem, bi lahko glede na statistične podatke pri naših operirancih pričakovali 4,6-odstotno umrljivost, vendar je bila ta v praksi nižja,« pojasnjuje dr. Jurič.

V UKC Maribor po navadi opravijo okoli 400 operacij na odprtem srcu na leto, lani, ko so obnavljali intenzivni oddelek, so operirali samo 362 pacientov. 2,7 odstotka jih je žal zaradi komplikacij po operaciji umrlo, pri čemer pa je treba poudariti, da je smrtnost bolnikov pri izoliranih koronarnih obvodih bistveno nižja.

»Izjemno redko se zgodi, da človek umre med operacijo srčnih obvodov. Na kardiokirurgiji delam že 12 let, pa se ne spomnim, da bi nam kdo med operacijo obvodov umrl na operacijski mizi. Zaplete se po operaciji. Perioperativna smrtnost se spremlja do enega meseca po posegu, vzroki za smrt pa so različni. Lahko pride do tako močnega srčnega popuščanja, da srce ne zmore več zadovoljivo črpati krvi, najpogosteje pa pacienti umrejo zaradi drugih zapletov. Pri starejših so velik problem pljučnice, sploh pri tistih, ki imajo kronično pljučno bolezen. Dogaja se, da pride do odpovedi ledvic, pljuč, jeter in drugih organov. Vsaka operacija z zunajtelesnim obtokom ima določen škodljiv vpliv na telo in povzroči velik stres za ves organizem,« pojasnjuje kardiokirurg.

Kaj sploh je obvod?

Bypass ali obvod koronarne arterije je operacija, pri kateri kardiokirurgi odvzamejo del notranje prsne arterije ali stegenske vene, s katero naredijo obvod mimo obolelega dela koronarne arterije. Ko prerežejo prsnico in odprejo prsni koš, srce povežejo z napravo za zunajtelesni krvni obtok in ga ustavijo. Delo srca in pljuč prevzame naprava. Tovrstne operacije lahko opravijo tudi na delujočem srcu, vendar je tak poseg za kirurge nekoliko zahtevnejši. En konec arterije oziroma vene prišijejo na aorto, drugi del pa všijejo v koronarno arterijo pod zoženim ali zamašenim delom. Presajena žila na tak način postane nova arterija, po kateri lahko kri teče mimo blokade. Operacija, ki po navadi traja okoli tri ali štiri ure, ne pozdravi koronarne bolezni, vendar pa preprečuje napade bolečin pri angini pektoris, ker obnovi dotok krvi v srčno mišico, ki je bil prej pomanjkljiv. Po treh mesecih od operacije naj bi bil pacient znova v formi.

Naš sogovornik A. G. je kljub zavidljivi starosti uspešno prestal kritično obdobje po operaciji treh bypassov.

Po operaciji je nujen zdrav življenjski slog

»Ko sem se zbudil iz narkoze, nisem čutil nobenih bolečin. Zaradi vseh tistih cevk in aparatur sem se sicer počutil klavrno, vendar sem bil poln upanja, da se bo vse dobro izteklo. Tretji dan pa se je zakompliciralo. Prebavni trakt mi je povsem odpovedal in zdravniki so se bali, da bo črevo zaradi plinov, ki so se začeli ustvarjati v njem, popustilo. Strokovno so mi pojasnili, da je prišlo do prehodnega paralitičnega ileusa. Tako slabo se še nikoli v življenju nisem počutil, vendar se je na srečo s pomočjo klizem in prokinetikov peristaltika po nekaj dneh ponovno vzpostavila, odvajanje prek stome pa se je normaliziralo. Po osemnajstih dneh od infarkta sem končno lahko odšel domov,« je zadovoljen A. G.

Kako se bo razvijala ateroskleroza po operacijah koronarnih obvodov, je predvsem odvisno od bolnikov in njihovega življenjskega sloga. Nekateri se odločijo za zdrav način življenja, drugi vztrajajo pri škodljivih navadah, kot so kajenje, nezdrava hrana in preveč ležanja na fotelju. Vse to povečuje možnost, da bo sčasoma do nevarne zožitve prišlo še na drugih delih obolelih žil. Žal pa tudi koronarni obvodi niso večni. Notranje prsne arterije imajo zelo dobro dolgoročno prognozo. Po desetih letih od operacije kar 95 odstotkov teh žil ostane odprtih. Vene, ki jih vzamejo iz noge, so glede tega manj kakovostne. Njihova žilna stena je drugačna, zaradi česar so prej izpostavljene aterosklerozi. V desetih letih se 40 odstotkov venskih žil, ki se uporabijo pri obvodih, žal zapre. Ali bodo kardiokirurgi za obvode uporabili notranjo prsno arterijo ali stegensko veno, pa je spet individualno vprašanje, odvisno predvsem od narave obolenja koronarnih arterij in splošnega zdravstvenega stanja posameznega pacienta.

Mojca Grušovnik