Pred okoli 20 leti je takšna tunina nekako krivično izrinila (marsikomu) precej okusnejše izolske sardine, hkrati pa je ljudskim množicam približala na severu prej manj priljubljeno olivno olje. A tunina v olivnem olju je pravzaprav daleč od tistega, za kar se izdaja. Če odpremo pločevinko tunine v olivnem olju katere koli znamke, opazimo, da so šle olive bolj daleč mimo tistega olja. Gre namreč za rafinirano olje, še veliko slabše od tistega, ki ga po štiri evre za liter prodajajo v veleblagovnicah. Boljše dobimo šele v pločevinkah z oznako »tunina v ekstra deviškem olivnem olju«. Če že vztrajamo pri pločevinkah, je veliko boljša izbira tunina v lastnem soku, ki ga lahko odlijemo in namesto njega prilijemo kanec dobrega olivnega olja. Kdor želi pravi okus tunine, pa naj se raje poda v ribarnico, kjer prodajajo debele in sočne zrezke te odprtomorske roparice. Pravzaprav imamo neverjetno srečo, saj je Jadransko morje glede tunov svetovna posebnost. Za razliko od drugih morij se tuni tu zadržujejo vse leto, zato je vse leto mogoče dobiti svežo tunino, ki je resda nekoliko dražja. Iz nje lahko pripravimo surovi karpačo, tako da zrezek za kakšni dve uri položimo v zamrzovalnik, da ga lahko z zares ostrim nožem narežemo na kot las tenke rezine, ki jih potem mariniramo z olivnim oljem in limonovim sokom ter kot izjemno specialiteto pojemo surove. Komur surova riba ne diši, lahko celoten zrezek marinira enako – v olivnem olju in limonovem soku, nato pa ga res na hitro (le kakšno minuto z vsake strani!) popeče na žaru ali v ponvi. Pri tem je treba izredno paziti, da sredica ostane obarvana rožnato, v nasprotnem primeru bo še tako sočna tunina suha kot žaganje. Če vas tunina sama po sebi ne prepriča, pa lahko poskusite z izjemno italijansko specialiteto, ki jo je kljub navidezno zapletenem receptu izredno enostavno pripraviti. Italijani ji pravijo vitello tonnato, pri nas pa nekako tako, kakor se glasi naslov današnjega recepta. Končni izdelek naj bo videti nekako tako, kot prikazuje fotografija. Italijani pa se pri tem ne ustavijo. V Piemontu poznajo pico z natanko takšnim nadevom. Spečejo torej margerito s paradižnikovo omako in malce sira, na pečeno pa položijo nekaj tenkih rezin kuhane govedine in pokapajo z omako po naslednjem receptu. Korajža velja!
Marinirana teletina v omaki iz tunine
Potrebujemo: 1 kg notranjega telečjega stegna ali oreha, 1 večjo čebulo, 1 korenček, polovico gomolja ali 2 stebli zelene, 5 dl suhega belega vina, morsko sol, 1 vejico rožmarina, 2 lovorova lista. Za omako iz tunine še 2 mali pločevinki tunine v lastnem soku, 4 sardelne filete, 2 dl ekstra deviškega olivnega olja, 2 kokošji jajci, sok 1 limone, 2 žlici kaper, sveže zmlet črni poper. Za okras še 1 žlico kaper, šopek peteršilja, po želji rezine limone.
Priprava: Čebulo olupimo in zrežemo na četrtine. Korenček in zeleno očistimo in narežemo na koščke. V posodi pristavimo in zavremo belo vino, enako količino hladne vode, pripravljeno zelenjavo in malo soli. Meso obložimo z rožmarinom in lovorovima listoma ter zavijemo v čisto kuhinjsko krpo, ki jo pri straneh zavežemo z vrvico. Meso položimo v krop, ki mora segati čez meso. Znova zavremo in počasi kuhamo 90 minut, nato ga odstavimo in pustimo, da se ohladi v zavrelici, ki je ne odlivamo. Med tem tunino stresemo v cedilo in odcedimo. V ozko posodo, v katero se tesno prilega palični mešalnik, ubijemo jajci, obvezno segreti na sobno temperaturo. Prilijemo tudi 1,5 decilitra olivnega olja in limonov sok, oboje prav tako na sobni temperaturi, in dodamo ščepec soli. Rezilo paličnega mešalnika spustimo na dno posode in pritisnemo na gumb. V zelo kratkem času bo nastala lepo gosta majoneza. Sardelne filete, žlico kaper in odcejeno tunino stresemo v posodo električnega mešalnika. Zmeljemo jih v popolnoma gladko zmes, ki ji postopoma prilijemo preostalega pol decilitra olja. Mešanico primešamo majonezi in začinimo s soljo ter poprom. Ohlajeno meso vzamemo iz juhe (malo slednje prihranimo za morebitno redčenje omake, ostalo pa porabimo drugače), ga odvijemo in z izjemno ostrim nožem narežemo na čim tanjše rezine (kot salamo). Mesne rezine položimo na velik servirni krožnik, jih prelijemo z omako iz tunine (če je pregosta in ne teče, jo razredčimo z malo čiste mesne juhe od kuhanja teletine), potresemo s preostalimi kaprami in sesekljanim peteršiljem ter po želji obložimo s tankimi kolesci limone. S svežim domačim ali boljšim kruhom iz pekarne ponudimo kot hladno predjed.
