Energetska izkaznica je znana že od leta 2006, a so bile prve licence strokovnjakom, ki izkaznico lahko izdelajo, podeljene šele leta 2013. Nato je kar leto in pol vladalo mrtvilo, ker ustrezni državni organi (direktorat za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo) niso zmogli sestaviti ustreznega pravilnika o metodologiji izdelave energetske izkaznice, ki ureja tudi oglaševanje prodaje in oddajanje stavb. Ta je luč sveta zagledal v drugi polovici lanskega decembra (natančneje 19. decembra 2014). S tem je državna birokracija tik pred novim letom na površje izbljuvala še grožnjo kaznovanja tistih lastnikov, ki nepremične po 1. januarju z oglaševanjem prodajajo ali oddajajo v najem za več kot eno leto, a izkaznice še nimajo.
Globa za kršitelje
Tržna inšpekcija v takem primeru lahko oglobi kršitelja z 250 evri, za sklepanje kupoprodajne ali najemne pogodbe brez energetske izkaznice pa vas gradbena inšpekcija lahko kaznuje s 300 evri. Z globo 600 do 2500 evri je lahko kaznovan nepremičninski posrednik, ki svojih naročnikov ni pravi čas seznanil s spremenjenimi razmerami pri oglaševanju nepremičnin, od 1000 do 10.000 evrov kazni pa lahko doleti pravno osebo, ki ne namesti energetske izkaznice na vidno mesto v javnih objektih. In tako je namesto poslanstva in vsebine energetske izkaznice prišla v ospredje grožnja – globa. Mnogi so zato zagnali vik in krik o propadu slovenskega nepremičninskega trga, a je to pretiran odziv. Res pa se je tovrstno oglaševanje zmanjšalo in tako bo seveda, vse dokler prodajalci in najemodajalci nepremičnin ne pridobijo energetskih izkaznic.
Novi pomembni mejniki pri uveljavljanju energetske izkaznice v praksi so tako 1. januar 2015 (energetska izkaznica obvezna pri oglaševanju nepremičnine za prodajo ali oddajo v najem za več kot eno leto), 24. februar 2015 (energetsko izkaznico je treba predložiti ob kupoprodajni oziroma najemni pogodbi) in 9. julij 2015 (energetsko izkaznico bo treba pridobiti za vse nove stavbe in vse javne stavbe, katerih površina je večja od 250 kvadratnih metrov; dotlej to velja za površine, večje od 500 kvadratnih metrov). Za energetsko izkaznico je pristojnih 69 inšpektorjev.
Pojem in namen energetske izkaznice
Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe, ki vsebuje tudi priporočila za povečanje te učinkovitosti. Pomen energetske izkaznice je informativno-promocijskega značaja v vseh oblikah prometa z nepremičninami, torej tudi pri oglaševanju stavb. Energetska izkaznica bi tako morala vplivati na ceno nepremičnine in s tem tudi promocijo nizkoenergetskih stavb, je pa tudi mehanizem, s katerim bo investitor lahko preveril, ali so izvajalci res naredili stavbo tako, kot je določeno v projektni dokumentaciji.
Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da se to, kako varčna oziroma potratna je, upošteva, ko stavbo kupujemo oziroma najemamo. Kot denimo pri pralnem stroju ali hladilniku njegovo porabo energije izraža energijska nalepka, tako energetska izkaznica izraža porabo energije stavbe. Ker je strošek za energijo v stavbi relativno velik, kot je velika tudi potrebna investicija, če bi želeli stavbo prenoviti, je energetska izkaznica koristen podatek pri odločanju o nakupu ali najemu stavbe oziroma stanovanja. Bistven del energetske izkaznice namreč ni zgolj podatek o rabi energije, temveč so to tudi predlagani ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti.
Energetska izkaznica je namenjena predvsem kupcem, da se lahko še pred nakupom stavbe seznanijo z njeno energetsko učinkovitostjo in možnimi ukrepi za njeno povečanje. Prav tako je energetska izkaznica namenjena najemojemalcem, da imajo informacijo o energetski učinkovitosti stavbe (ali stanovanja). Kupci oziroma najemojemalci pridobijo z energetsko izkaznico neodvisno strokovno oceno o energijski učinkovitosti stavbe in s tem podlago za lažjo odločitev pri nakupu ali najemu. Lastniki nepremičnin se seznanijo z energetsko učinkovitostjo svoje stavbe in z ukrepi za izboljšanje izkoristka dovedene energije, s tem pa tudi znižanja stroškov. Država pa lahko tako ustvari podroben pregled nad energijsko učinkovitostjo stavb v Sloveniji, ki ji bo omogočil ukrepe za boljši izkoristek energije v prihodnosti.
Kdaj jo moramo imeti …
Energetsko izkaznico bomo morali pridobiti samo v primeru prodaje ali oddaje nepremičnine v najem. Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, energetske izkaznice ne potrebujejo. Lastnik stavbe ali njenega posameznega dela mora pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico stavbe ali njenega posameznega dela. Energetsko izkaznico je treba pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 500 kvadratnih metrov (od 9. julija 2015 250 kvadratnih metrov).
… in kdaj ni nujna
Energetske izkaznice ni treba pridobiti pri oddaji v najem za obdobje, krajše od enega leta. Prav tako ni potrebna za stavbe ali posamezne dele stavb, ki so že oddani. Poleg tega zakon predvideva tudi izjeme, pri katerih izkaznice ne potrebujemo. Mednje sodijo:
–stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine,
– stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,
– industrijske stavbe in skladišča,
– nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev,
– enostavne in nezahtevne objekte ter
– samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino manjšo od 50 kvadratnih metrov.
Vrste energetskih izkaznic
Razlikujemo med računsko in merjeno energetsko izkaznico. Računska energetska izkaznica (rEI) se lahko izdela in izda za vsako stavbo. Predpisana je za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Pri tej izkaznici se upoštevajo standardni robni pogoji tako glede klime na lokaciji kot tudi glede režima uporabe stavbe. Na izračun po tej metodologiji ne vplivajo življenjske navade.
Merjena energetska izkaznica (mEI) je namenjena samo obstoječim nestanovanjskim stavbam, ker se pri prodaji oziroma najemu take stavbe način uporabe stavbe bistveno ne spremeni. Pri stanovanjskih stavbah ne moremo uporabiti merjene energetske izkaznice, ker bi individualne posebnosti dotedanje rabe stanovanja lahko imele za posledico nerealno sliko energijskih kazalnikov. Pri zamenjavi lastnika se namreč lahko bistveno spremeni način uporabe stavbe, ne pa tudi njene lastnosti.
Za konkretno stavbo
Bistven del energetske izkaznice torej ni zgolj podatek o rabi energije, temveč so to tudi priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti. Ta pomenijo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov in niso splošna, ampak se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana. Lastnik oziroma uporabnik stavbe lahko zmanjša porabo energije za ogrevanje z izvedbo teh priporočil. Energetska izkaznica velja deset let, vendar se jo lahko izdela tudi na novo, preden ji veljavnost poteče. (sč)
