Brez prezračevanja je kakovost bivanja v zatesnjenih prostorih katastrofalna

Dostopen in preprost za vgradnjo

Centralni prezračevalni sistem je bil na trgu, še preden smo začeli s svojimi aktivnostmi mi, v poštev pa dejansko pride predvsem ob novogradnjah, ko prezračevalne cevi lahko skrijemo v estrihe ali spuščene strope. In v javnih objektih, kjer so zahteve za prezračevanje zelo visoke. Lunos je decentralni prezračevalni sistem. Sistem oziroma rešitev se v zadnjih desetih letih v zahodni Evropi izjemno širi in danes v zahodni Evropi v individualnih objektih in hišah ter stanovanjih takih že več kot polovica vseh vgrajenih prezračevalnih sistemov. Lunosov sistem (z rekuperacijo ali brez) je moč vgraditi v kateri koli fazi gradnje, kar je ključna prednost, odličen je za sanacije in novogradnje, parametri in rezultati po vgradnji pa so identični centralnemu sistemu. Vhodne in izhodne enote so ločene v različnih prostorih, z delovanjem pa ustvarimo zračne tokove, ki poskrbijo za prezračevanje celotnega prostora oziroma objekta. Z zadnjimi izvedbami z rekuperacijo dosegamo tudi standarde za pasivne hiše, kar dokazujemo s certifikatom DiBT. Že leta 2012 je naš element prejel nagrado Best Product of the Year. Razvoj decentralnih sistemov je povzročil, da so ljudje začeli množičnejše prezračevati stanovanja. Prej so sicer iskali rešitve, vendar stroka ni ponujala pametne rešitve. Proizvajalci oken so vgrajevali zrakotesna okna, zaprli objekt, potem pa stanovalcem rekli, naj prezračujejo z odpiranjem oken. To je velika neumnost – naj si omislimo okna z izjemnimi toplotnimi karakteristikami, potem pa jih odpiramo okna ter izničimo njihove prednosti. In ker se preslabo prezračuje, nastajajo težave zaradi slabega zraka. Okoli oken se pojavi plesen, kondenz teče po oknu, odvečna vlaga se vpija v zidove in ti zacvetijo. Po nekaterih, nepreverjenih podatkih, ki sem jih slišal na inženirski zbornici, naj bi bilo v Sloveniji več kot 50.000 domov oziroma bivalnih enot neprimernih za bivanje. Ker v njih ni ustreznega zraka. Če ni ustrezne zamenjave zraka se notranji zasiči in ne more več sprejemati vlage. S tem, da odpremo okno le malo ali celo le na kip, ne dosežemo ničesar, saj bi morali ustvariti prečno prezračevanje oziroma prepih za najmanj pet minut, pa še s tem ne bi prezračili vseh delov prostora.

Lunosov decentralni prezračevalni sistem deluje tako, da izsesa izrabljeni zrak in dovede novega. Tako so izmenjave kontrolirane, ni jih preveč in ne premalo, zrak se zamenja v celem prostoru, hkrati pa je dovedeni zrak filtriran, kar je zelo pomembno, če je slab ali poln cvetnega prahu. Zvočna izolacija je enaka kot pri zaprtih oknih (52 decibelov), prihranek toplote je pri klasičnem higro-senzibilnem sistemu v primerjavi z odpiranjem oken več kot 40-odstoten, pri rekuperacijskem sistemu pa so izgube minimalne.

Ko razmišljamo o energetski učinkovitosti in se to tudi stimulira, moramo vedeti, da je stanovanje z novimi okni brez prezračevalnega sistema defektno. Delamo nove fasade, izboljšuje se zrakotesnost sten, menja se okna ... Kvalitetno okno prostor zapre skoraj hermetično, kaj pa dihamo? V zraku se poleg vlage povečuje vsebnost ogljikovega dioksida, v pritličnih prostorih in kleteh je na nekaterih območjih Slovenije (Kras, Notranjska itn.) pa tudi radona.

Podtlak in zračni tokovi

Kvalitetno lahko prezračujemo z osnovnim sistemom brez rekuperacije ali z rekuperacijo. V obeh primerih je rezultat glede učinkovitosti prezračevanja in odprave vlage, plesni, identičen. Razlika je v tem, da sistemi za rekuperacijo energetsko zelo varčni in so tudi zato stimulirani in subvencionirani. Za objekte nove dobe je edini pameten odgovor rekuperacija, saj gre za energetsko zelo varčne hiše. Fond obstoječih stanovanj v večstanovanjskih in zasebnih individualnih hišah pa je absolutno smiselno zračiti z osnovnimi higro-senzibilnimi sistemi. To so sistemi brez rekuperacije, učinkovito pa poskrbijo za ustrezno izmenjavo zraka in kontrolirano prezračevanje. Poleg tega je tudi izvedba izjemno preprosta, kar je dodatna prednost. Ventilator v kopalnici preprosto zamenjamo z Lunosovo ventilatorsko enoto, ki je zasnovana povsem drugače. Ustvarja podtlak in deluje kot nekakšen sesalnik. Neslišno deluje 24 ur na dan, nadzoruje vlago in se prilagaja temperaturam in vlagi. Potem potrebujemo še vstopne enote za zrak, ki so lahko tudi okenske, tako da ne posegamo v fasado. Ta model je bil kot najboljša možnost izbran za vseh šeststo stanovanj, ki jih je gradil Stanovanjski sklad na Brdu. Vse se prezračujejo s sistemom Lunos, to pa zato, ker je glede na ceno in vrsto objekta najbolj primeren. Še danes je v Nemčiji, Švici, Avstriji in drugje v množični uporabi, ne gre torej za zastarel sistem, res pa je, da je zrak, ki prihaja v prostor, hladen. Ker vstopno enoto namestimo na posebno pozicijo, se dvigajoči topli zrak in padajoči vstopni hladni zrak hitro premešata, kar v primerjavi s prezračevanjem skozi okna ni moteče, saj poteka brez prepiha in brez občutka dotoka hladnega zraka. Tudi toplotne izgube so bistveno manjše, kot bi bile ob prezračevanju skozi okna, saj deluje neprestano in počasi. Tak sistem ne naredi veliko v petih minutah, v 24 urah pa se celoten zrak v prostoru zamenja kar trikrat. Z njim lahko rešujemo tudi prezračevanje v večstanovanjskih enotah.

Glede na to, da ta sistem prezračevanja deluje 365 dni v letu, je pomemben podatek o porabi elektrike. Ventilator porabi 0,005 W na kubični meter zraka, kar pomeni 2,3 evre na leto. Zato ljudem priporočamo, da ob odhodu na dopust ventilatorjev ne izklapljajo, ker s tem ne bodo nič prihranili, vrnili pa se bodo v zatohlo hišo. Ventilatorji so preizkušeni in izjemno trajni. Ta sistem je nekaj s čimer bi lahko uredili bivalno klimo v vseh stanovanjih.

Glede na osnovni vložek v prezračevanje za obstoječa stanovanja v blokih je rekuperacija nadstandard. Pri higro-senzibilnem sistemu ne bi smeli govoriti o direktnih ali polnih izgubah. Do teh bi prihajalo, če ne bi nikoli in nikdar odprli oken in vrat. Če pa jih ljudje odpirajo zato, ker jih morajo, vsaj v kuhinji in v sanitarijah, higro-senzibilni sistem pomeni prihranek.

Pred sedmimi leti so v Nemčiji opravili zanimivo primerjavo. Ker teh prihrankov ni možno natančno ovrednotiti, so izpeljali zanimiv projekt – pri novogradnji s šeststo stanovanji v dvesto stanovanj niso vgradili nobenega sistema prezračevanja, v dvesto so namestili klasični sistem Lunos, v dvesto pa za tisti čas najmodernejše sisteme z rekuperacijo, ki so tedaj dosegali približno 75-odstoten izkoristek (danes ta presega 90 odstotkov). Po dveh letih so ugotovili, da je bil prihranek v stanovanjih primerjavi s tistimi, ki niso imeli nobenega sistema pri higro-senzibilnem prezračevanju približno 17-odstoten, s takratno rekuperacijo pa 27-odstoten. Najprej so bili navdušeni, ko pa so obračunali še amortizacijo, se je zgodba malce spremenila. Tako so priporočili vgradnjo higro-senzibilnega sistema. Potlej so v Nemčiji množično vgrajevali te sisteme. Moram pa poudariti, da se zadnja leta, ko govorimo o energetskih slikah in pasivnih standardih, v novogradnje vgrajuje rekuperacijske sisteme, kar je normalno za objekte z energetsko varčnimi in pasivnimi standardi.

Vhodne enote pri higro-senzibilnem sistemu so lahko v zidu ali okenskem okvirju, pri rekuperaciji pa so vedno v zidu in je treba narediti več prebojev. Ne ena in ne druga montaža ni zahteven poseg. Pridemo zjutraj, ko pa se stanovalci vrnejo domov, je že vse končano. Pri rekuperaciji je včasih treba namestiti kable, a tu ne gre za večji poseg. Difuzorji so identični za oba sistema, vse cevi so serijsko narejene na premer 160. Tako da je tudi morebitni prehod iz higro-senzibilnega sistema na rekuperacijo preprost – zamenjamo samo vložek. Pri rekuperaciji so vse enote tako rekoč aktivne, pri klasiki pa so vhodne pasivne, odhodna pa je aktivna.

Predvsem je potrebnih še več informacij v medijih. Poglejte samo, kako se je v minulih petnajstih letih poudarjala problematika zamenjave oken. Podobno je z izolacijo. Regulative ne moremo menjati, prepričan pa sem, da bi se morali s to problematiko aktivneje ubadati upravniki.

Sistema sicer skoraj ni moč spremeniti brez državne pomoči. Če bi država stimulirala tudi higro-senzibilni sistem in bi dosegli poenostavitev postopkov za izvedbo sistema prezračevanja v večstanovanjskih objektih, da ne bi bilo potrebno soglasje vseh lastnikov, potem bi to lahko delali kot po tekočem traku in reševali cele objekte za bistveno nižjo ceno. Ne morete si predstavljati stanja v neprezračevanih stanovanjih. Prideš v otroško sobo in stene so popolnoma črne. To ni nevarno le za zdravje, to je akutno nevarno. Plesen seže tudi dva metra visoko po zidu ... Država spodbuja zrakotesnost stanovanj, pozabila pa je na prezračevanje. Morda so imeli nekoč še izgovor, da so centralni sistemi manj primerni za sanacije, z Lunosom pa tega izgovora ni več. Za svež zrak lahko danes poskrbite z našo pomočjo – preprosto in za sprejemljivo ceno.