Pogosto je tako, da smo prepričani o svojem védenju, potem pa improviziramo in izgubljamo čas z iskanjem znanja in izkušenj, čeprav bi lahko s pomočjo manjših nasvetov vse skupaj hitreje opravili. Zato začenjamo v naši prilogi serijo prispevkov Mojster doma. Kajti vsak posameznik je lahko pravi mojster, potrebuje le nekaj: dobro orodje, dober material in primerno znanje pa še kakšen dober načrt in idejo.
Obdelava lesa
Začnimo kar z orodjem. V starih časih smo imeli izvijač, dleto in kladivo ter nekaj žebljev in temu primerni so bili tudi rezultati. To pa je, da so nam vse morali narediti mojstri. Danes je ponudba orodja izjemno široka, seveda pa je treba poznati namen in uporabnost. Tako vam bomo predstavljali posamezna orodja, hkrati pa boste na naših straneh našli tudi povsem praktične nasvete, kako kaj narediti.
Obdelava lesa se navadno začne z žago, in kadar se začenjate ukvarjati z lesom, ni nujno, da takoj nabavite vrhunsko mizarsko delovno mizo, ampak začnite najprej z osnovnim orodjem in potem nadgrajujte svoje znanje z izkušnjami. Delo z lesom lahko delimo nekako na pet področij, to je izdelava načrta in morebitnega modela, izris oziroma prenos načrta na les, razrez, lukničanje, glajenje in na koncu sestava. Pri slednjem uporabljamo vse od mizarskega lepila do žebljev in lesnih vijakov, nujne pa so tudi spone, ki držijo izdelek skupaj toliko časa, da se lepilo posuši.
Ampak pojdimo po vrsti.
Izdelava načrta
Ena najpogostejših začetniških napak je, da se lotimo dela na pamet in brez načrta. Najprej izdelamo površen osnutek, iz katerega vidimo najvažnejše podrobnosti. Potem podatke z osnutka prenesemo na natančno merilu ustrezno risbo. Zelo uporaben papir za izdelavo načrtov je milimetrski papir, ki vam močno olajša delo. Načrt lahko izrišete v merilu 1:1, kar je mogoče pri majhnih izdelkih, velikih približno 20 do 30 cm. Merilo 1:5, ko je 1 cm v naravi 2 mm na risbi, vam priporočamo za obdelovance velikosti 1 krat 1,5 m, medtem ko manjše merilo 1:10, ko je 1 cm v naravi enak 1 mm na risbi, priporočamo za obdelovance s površino okoli 2 krat 3 m. Formate in debeline lesa in plošč moramo upoštevati že pri risanju načrta, da se potem prirezi ujemajo. Zelo uporaben korak pri izdelavi je izrez načrta v razmerju 1:1 iz kartona. Pa naj gre za izdelavo ptičje hišice ali kakšnega drugega izdelka. Ko izdelate tak model, lahko dodatno premislite posamezne dele konstrukcije in je pot do izdelka bistveno lažja. V začetku ukvarjanja z mojstrskim delom vam take kartonske modele priporočamo, kasneje pa boste z novimi izkušnjami in znanjem to fazo izpustili.
Praktični pripomočki
Ostanimo še pri izdelavi načrta in prenosa na obdelovanec. Že to, da imamo milimetrski papir, je korak naprej, svinčnik je seveda prvi pogoj, za papir in tudi mizarski, praktični pripomočki pa so tudi drugi. Zato poglejmo nekatere. Za začetek so nujni zložljiv mizarski meter, vogelnik (pravi kot) in vogelnica (poševnik), preostalo pa dokopujemo po potrebi. Zložljivi metri so danes nepogrešljivi, zanimivo pa je, da se kljunasto merilo relativno redko uporablja, je pa zelo praktično za natančno merjenje debelosti lesa, notranjih premerov in globin lukenj. V bistvu ne sodi med osnovno mizarsko orodje in je vzeto iz obdelave kovine, je pa zelo uporabno tudi pri obdelavi lesa.
Mogoče boste vprašali, za kaj se uporablja vogelnica oziroma poševnik. Narejen je iz osnovnega kraka, na katerega je pritrjen prestavljiv jeziček z zatikačem. Uporaben je za merjenje in za prenos kotov z enega dela obdelovanca na drugega, kar je zelo pomembno. Vsekakor je nujen tudi vogelnik, to je kotomer s pravim kotom, ki naj bo kovinski. Uporabljamo pa ga za zarisovanje in kontrolo vseh pravih kotov. Še bi lahko naštevali orodje, vendar naj končamo pri vodni tehtnici, ki je nujna pri številnih opravilih, lahko je manjša in večja, najboljše pa je, da imate vsaj dve različno veliki.
Ptičja hišica iz buče
Toliko za začetek, za popestritev pa smo se lotili izdelave nekoliko drugačne ptičje krmilnice, in sicer iz vinske buče. Te so izjemno lep okrasek, poleg tega so jih v starih časih uporabljali za hranjenje vina, iz njih pa so izdelovali tudi zajemalke za vino. Mi pa jo tokrat uporabimo za nekoliko drugačno ptičjo hišico.
Vzamemo bučo in v njej izrežemo odprtino. Odprtina naj bo dovolj velika, da gredo vanjo vse ptice, saj ne izdelujemo valilnice, ampak krmilnico. Seveda pa morate računati na to, kako bo krmilnica visela, da bodo semena pod streho. Če so stene buče debele, bo treba skozi lupino postopno, manj agresivno in večkrat prodreti. Hišica za ptičke bo varna pred vremenskimi vplivi, če jo boste vsako leto zaščitili z dvema slojema poliuretanske zaščite (v razpršilu).
Z rezkarjem zgladite robove, lahko pa to naredite tudi z brusnim papirjem. Ne pozabite izvrtati nekaj luknjic v dno buče, tako da bo lahko voda, če bo prodrla v krmilnico, tudi odtekla. In potem izdelajte še vrtino za vrvico za obešanje. Nato krmilnico napolnite s semeni in obesite na drevo. Enostavno, hitro in koristno.
