S pravljično številko sedem je prišel do pravljične kolajne na svetovnem prvenstvu. Tim-Kevin Ravnjak je bil v snežnem žlebu dovolj atraktiven, da je kot najmlajši finalist osvojil bronasto kolajno. Slovenski zimski šport ima tako novega junaka, ki je pri 18 letih šele na začetku svoje poti.
Trenira tudi gimnastiko
Uspeh Ravnjaka ni presenečenje, saj je nekdanji svetovni mladinski prvaka, a po drugi strani je že nekaj dni precej bolan. »Štiri dni pred tekmo nisem spal. Imam vneto grlo in pljuča, zato sem se ponoči ves čas dušil. Nisem pričakoval tako dobrega rezultata, a me je toliko bolj motiviralo, da sem dal od sebe še več. Tudi ko je najteže, sem dokazal, da lahko najdem pravo energijo,« je povedal Tim-Kevin Ravnjak. Na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu ga je spremljala družina, zraven je prišel tudi Sandi Šajn, ki je Ravnjakov gimnastični trener. »Zadnja štiri leta v pripravljalnem obdobju treniram tudi gimnastiko. S Šajnom veliko vadim, tokrat pa me je prvič gledal tudi na tekmi. Končno je videl vse trike, ki jih izvajam v gimnastični dvorani,« je razložil slovenski junak.
Pred njim sta bila le prvak, Avstralec Scotty James, in Kitajec Yiwei Zhang, ki sta prav tako zelo mlada. Prvi šteje dvaindvajset let, drugi pa dvajset, kar ni noben slučaj. »Naš šport je postal tako zahteven, da telo pri 25 letih ne more biti več tako dobro pripravljeno. Mlajši tekmovalci imamo kljub pomanjkanju izkušenj zmogljivejša telesa. Mlajši ko si, manj gledaš na poškodbe. Ne gre za brezglavost, a malce lažje razmišljamo,« je razložil Ravnjak.
Zlomljeno zapestje, roka...
Ker gre za šport, v katerem so tekmovalci veliko v zraku in izvajajo drzne trike, ne manjka padcev in poškodb. Slovenski predstavnik je imel do zdaj zlomljeno levo zapestje in desno roko, ko si je pri padcu ščitil poškodovano levo roko. Imel je tudi že operacijo obeh zapestij in boka. Vse to pred lanskimi olimpijskimi igrami, ko je osvojil osmo mesto. »Imel sem že veliko poškodb, ki pa so v tem športu vsakdanjost,« pravi Ravnjak, ki ves čas razmišlja o novih trikih. »Vedno si želim napredovati. Kljub temu je težko iznajti kakšen nov trik. Vse gre bolj v podrobnosti, da so triki čim lepše izvedeni. Sodniki so postali zelo strogi, zato je potrebno imeti dobro strukturo in dobre ter čiste trike. Veliko gledam posnetke drugih tekmovalcev in iščem navdih pri njih. Skušam jih posnemati, pri tem pa želim vnesti lasten slog in način izvedbe.«
Kolajna na svetovnem prvenstvu bo pomembno vplivala na njegov materialni status, saj so bili v preteklosti njegov glavni sponzor le starši. »Do zdaj sem imel pri razvrstitvi slovenskih športnikov zgolj mednarodni razred, zdaj bom šel v svetovni razred, ki sem ga na olimpijskih igrah zgrešil za dve mesti. V naslednjih štirih letih bo tako mnogo lažje,« je povedal Ravnjak.
Ogromno je Japoncev in Kitajcev
Za razliko od preostalih zimskih športov je v snežnem žlebu veliko azijskih predstavnikov. »Ogromno je Japoncev in Kitajcev. Še posebno Japonci vzgajajo tekmovalce od tretjega leta naprej. Od samega začetka vedo, da bodo pristali v snežnem žlebu. Redki Azijci vozijo v kateri koli drugi disciplini. Veliko jih je in zelo dobri so,« je dejal.
»Pričakovali bi, da Japoncev na naših tekmovanjih sploh ne bi bilo, a so zares napredni. V svoji reprezentanci imajo komaj 15 let starega tekmovalca, ki je bil na X-igrah drugi. Težko je verjeti, kaj je lahko tako mlad deskar sposoben narediti, saj naš šport zahteva veliko psihičnega in fizičnega napora. Je pravi fenomen. Z drugimi tekmovalci se šalimo, da Japonci svoje tekmovalce delajo kot po tekočem traku, saj jih je res ogromno. Na vsaki tekmi spoznaš kakega novega in vsi so zelo dobri,« je pojasni deskar, ki hkrati priznava, da so njegovi vzorniki ravno japonski tekmovalci.
