Županova odgovornost je, da si prizadeva tudi za nova delovna mesta

Sicer je bilo na seznamu 100 najhitreje rastočih podjetij dolenjsko-posavske regije v zadnjih petih letih 13 semiških podjetij, kar občino Semič izmed 21 občin postavlja na 11. mesto, Črnomelj je prispeval 21 gazel, Metlika pa sedem.

Sama tedaj nisem imela občutka, da delam kaj zelo velikega, saj smo se odzvali tako kot po navadi. Ko sta se pri meni oglasila direktor Cablexa plastike Igor Jarc in prokurist Zdenko Kopriva in povedala, da morajo zaradi povečanih naročil čim prej povečati proizvodnjo, kar je seveda pomenilo tudi nova delovna mesta, sem takoj sklicala sestanek s sodelavci, ki so strokovnjaki na področju prostorskega urejanja in naložb, da smo ugotovili, kaj je treba narediti, da Cablex plastik lahko čim prej doseže svoj cilj in da je to v skladu z občinskimi prostorskimi načrti. Hkrati sem poklicala vodjo oddelka za prostor na upravni enoti Črnomelj. Tam so jim potem zelo podrobno pojasnili, kaj vse morajo zagotoviti, da bodo potrebni postopki stekli čim hitreje.

Verjetno res, saj je malo takih strank, kot je bil Cablex plastik, kjer so zelo temeljito pripravili vso zahtevano dokumentacijo. Marsikatero podjetje ima slabe projektante in naredijo vse na pol, zato dopolnjevanja terjajo veliko časa, upravna enota pa jih mora vedno znova obveščati, kaj še potrebujejo. V tem primeru je šlo vse zelo hitro. Sama sem torej samo spodbudila odgovorne, da smo zelo hitro našli potrebne odgovore, zaposleni na UE in predstavniki Cablexa so nato pognali celotno kolesje brez mene in podjetje je v nekaj mescih že delalo v večjih proizvodnih prostorih.

Državne ustanove seveda delujejo po svojih pravilih, ki se jih morajo držati, vendar je tudi tu ključen človeški dejavnik in zavedanje, da so državne ustanove v službi občanov. Še sreča, da so tam za zdaj še zaposleni ljudje iz lokalnega okolja, ki čutijo z njim, poznajo njegove potrebe, saj tu živijo. Zato jim ni vseeno, kaj bo s tem ali onim podjetjem, če ne bo pravočasno sprejemalo svojih poslovnih odločitev, na katera zelo vplivajo upravna dovoljenja, ki jih podjetja v času velike konkurenčne dirke potrebujejo skoraj takoj, da lahko sledijo trgu in preživijo. Upravna enota v Črnomlju se zaveda, kako pomembno je vsako novo delovno mesto, ki pride z naložbo, saj ima Bela krajina več kot 20-odstotno brezposelnost. Tako vsakemu podjetniku svetujem, naj dobro pripravi svojo vlogo za na primer pridobitev gradbenega dovoljenja ali uporabnega dovoljenja, da bo lahko čim hitreje izdano.

Ministrstvo za gospodarstvo nam je dalo zeleno luč, da so v proračunu Elektro Ljubljana - Novo mesto zagotovili denar za gradnjo 1. in 2. faze elektro kablovoda od Ručetne vasi do naše industrijske cone PSC Vrtača in v drugi fazi od Ručetne vasi do RTP Črnomelj. Tu je bila aktivna vloga občine nujna in brez vztrajanja nam ne bi uspelo. Tako sta naša industrijska cona in celotna občina pridobili prepotrebne KW priključne moči do leta 2030. Brez te naložbe ne bi mogli sprejeti nobenega večjega porabnika električne energije več.

Spodbude za razvoj gospodarstva morajo biti konkretne. Občinski svetniki so januarja 2012 na mojo pobudo sprejeli sklep o oprostitvi komunalnega prispevka za gradnjo industrijskih objektov. Čeprav se na ta način odpovedujemo znatnemu prihodku. Ob običajnem letu je to med 50.000 in 60.000 evrov, ob gradnji večjih proizvodnih ali skladiščnih površin pa se znesek hitro povzpne na 100.000 evrov ali več, odvisno od neto tlorisne površine objekta. Vendar vemo, da zasledujemo višji cilj, to so posledično nova delovna mesta, trajnostna poseljenost in tudi večanje prihodkov v proračun. Smo zelo prilagodljivi potrebam podjetnikov in nam ni težko pristopiti k spremembi zazidalnega načrta industrijske cone, če je to potrebno. Pred časom smo vse podjetnike pozvali, da nam sporočijo svoje želje, da jih bomo umestili v načrtovano spremembo in tako smo ustregli njihovim potrebam trenutnega in prihodnjega razvoja. Pomagamo tudi s subvencioniranjem obresti kreditov, pri pripravi vlog na javne razpise in po garancijski in štipendijski shemi tudi do ugodnih posojil in pri vzgoji prihodnjih kadrov pri zainteresiranih v podjetjih.

Vesela sem, da so podjetja v večini spodbudno zaključila leto 2014 in imajo veliko dela tudi za naprej. Nekatera so že vlagala, druga se pripravljajo na širitev in seveda na kandidaturo za sredstva programa Pokolpje, katerega razpis vsi skupaj pričakujemo v spomladanskih mesecih in upam, da bo državni rebalans proračuna 2015 ohranil razvojna sredstva za Pokolpje in s tem tudi Belo krajino. Težko bodo izvedla širitve brez njih. Zelo me veseli dejstvo, da je naša industrijska cona lani za naše razmere na veliko zaposlovala, čez 100 novih zaposlitev smo zabeležili v podjetjih Cablex plastik in Unitplast in trend naročil kaže, da bo letos še nekaj novih zaposlitev. Pretežno so zaposlovali naše občane, a je bilo veliko novih zaposlenih tudi iz drugih dveh belokranjskih občin Metlika in Črnomelj.

Letos bomo imeli naprodaj okoli 6000 kvadratnih metrov zemljišč pod ugodnimi pogoji in upamo, da pridobimo resno podjetje z novimi delovnimi mesti. Povpraševanje je, vendar bo odziv na razpis pokazal resnost in pripravljenost. Nameravamo ga objaviti spomladi, obstaja pa možnost nakupa celote ali dela, seveda odvisno od potreb in obsega proizvodnje.

Pred leti smo v okviru osnovne šole spodbujali delovanje podjetniškega krožka, a je zanimanje na neki stopnji usahnilo. Pohvalno se mi zdi, da naša osnovna šola sledi novim načinom dela in da mlade spodbuja k timskemu delu, kot nuji in osnovi za podjetništvo. Upam, da bomo z ukrepom spodbujanja inovativnosti, ki smo ga uvedli lani, spodbudili inovatorje ne glede na starost in status. Manjka nam programov za mlade. Zato pripravljamo prostore sodelovanja, kjer bodo mladi lahko združili svoje ideje v poslovno idejo. Priložnost povezovanja in spodbujanja vidim po našem Kulturnem centru, ki pokriva tudi mlade.

Redno se srečujemo na temo skupnih projektov in problemov. Eden takih je gradnja 3. razvojne osi. Tudi na ravni države poudarjamo, da je za razvoj gospodarstva spodobna cestna povezava nujna. Ob ekstremnih zimskih razmerah na prelazih Vahta in Brezovica smo praktično odrezani od preostale Slovenije. To ni v skladu z zahtevami vitke proizvodnje, ko morajo biti surovine na voljo točno ob času. Nenehne spremembe v vrhu državne politike ne prepoznajo naše potrebe kot prioritete in nedavno sprejeti operativni program je tako predvidel gradnjo predora pod Gorjanci šele po letu 2030, s čimer se ne moremo sprijazniti. Svoje potrebe na državo prenašamo tudi po Območnem razvojnem partnerstvu Pokolpje in v okviru tega po sprejetem programu Pokolpje, za katerega se resno bojimo, da mu bo država ukinila predvidena sredstva za spodbujanje konkurenčnosti in nova delovna mesta v Pokolpju in s tem tudi v Beli krajini. Skupaj s podjetniki, ki so sredstva že koristili, ministrstvo za gospodarstvo opozarjamo na neživljenjska in nefleksibilna pravila, ki prej omejujejo, kot spodbujajo razvoj gospodarstva. Do zdaj večinoma nismo bili slišani in upoštevani, vendar pričakujemo, da bo novo vodstvo na MGRT imelo več posluha.