Več kot 500 mladih je minuli teden na dogodku Lastno podjetje? Zakaj pa ne! v organizaciji Zavoda mladi podjetnik prisluhnilo zgodbama o Hood Burgerju in Goat mugu. Mladi, a že bolj izkušeni podjetniki, so iz svojih izkušenj svetovali, kako se lotevati podjetniške poti in na kaj biti pozoren pri samem postavljanju.
»Na začetku se pred tabo odpira cel kup vprašanj, pa ne veš, na koga se obrniti. Če se podjetništva lotevaš sam, so ti izzivi zelo težki, če imaš zraven ekipo, si lahko naloge porazdeliš vsaj toliko, da se eden bolj posveti tistemu, kar mu bolj ustreza. Klemenu gredo bolje od rok odnosi z ljudmi, jaz sem primernejši za marketing. Tako premagujemo ovire do cilja, to je podjetje, ki bo na trgu obstalo dolgoročno in proizvajalo zanimive produkte, hkrati pa imelo tudi vpliv na družbo,« je povedal Til Pleterski, ob Klemenu Ptičaku soustanovitelj Hood Burgerja. Nadaljeval je s tem, kako pomembno, hkrati pa tudi težko, je izbrati partnerje, s katerimi bo podjetje lahko dolgoročno sodelovalo.
Včasih je nelogična poteza veliko boljša pot
»Zavedati se moraš, da si samo ti tisti, ki natančno veš, kaj hočeš. Ko boste nekaj razvili, bodo vsi okoli vas čez noč vedeli vse o vsem in vas skušali prepričati drugače. Tudi dobavitelji imajo lahko svoje interese in te skušajo prepričati drugače. Ampak ne smeš se vdati. Nasveti so dobrodošli, jih je pa treba vedno jemati z rezervo. Včasih se moraš zanesti na svojo intuicijo. Ta je lahko kdaj v nasprotju z logiko, ampak se izkaže, da je takšna pot boljša. Pri tem naj poudarim še, da moraš na začetku poti redno nadzirati kakovost opravljenih storitev, ker se lahko zgodi, da kakšen poslovni partner začne stvari delati po svoje. To je resen znak, da ga moraš zamenjati,« je mladim, ki se spogledujejo s podjetništvom, svetoval Ptičak.
Pleterski je ob tem povedal primer, kako sta na začetku poti izbirala dobavitelja govejega mesa, pa ju je mesar prepričeval, da se hamburgerja iz čiste govedine sploh ne da pripraviti, ampak mu moraš dodati svinjino in različne začimbe, sicer ne bo okusen. »Zagotovo je bil njegov interes, da bi nama prodal meso, ki ga morda ne bi. Ravno zato je dobavitelje sicer dobro poslušati, ampak hkrati v ozadju misliti tudi na njihove interese,« je poudaril Pleterski.
Čeprav je Hood Burger že drugo leto delovanja podvojil prihodke, lani sta ustvarila dobrih 600.000 evrov, to še ne pomeni, da se popolnoma spoznata na posel, sta realna soustanovitelja podjetja. »Prosti čas moraš vlagati v izobraževanje,« poudarjata. Sama sta namreč ugotovila, da sta se učiti začela šele po diplomi, čeprav sta oba diplomanta ekonomije, ki naj bi ju pripravila tudi na samostojno poslovno pot. Po dobrih dveh letih od odprtja podjetja je tako njun letošnji cilj, da se še bolj izobrazita na področju marketinga in vodenja ljudi.
Spoznala sta, kako pomemben je razvoj kadrov
»Ugotovil sem, da na podjetniški poti razvijava nove poglede na določene stvari, kot sva jih imela na začetku. Ko sva denimo morala menjati kader, sem se vedno prijel za glavo in si rekel, da bi raje delal kaj bolj zanimivega, bolj produktivnega. Ampak zdaj sva se naučila, da je iskanje in razvijanje kadra osnovna in ena najpomembnejših funkcij podjetja,« je dejal Ptičak in nadaljeval z dejstvom, da se mora podjetnik sam soočiti z vsemi težavami in izzivi v podjetju. »Midva sva do zdaj dala skozi vse faze, od predpriprave hamburgerjev, vodenja zalog, čiščenja in nadzora do vodenja ljudi. Ta strast nama je dala moč, da sva bila v prikolici vsak dan cel dan, pa se potem doma še naprej ukvarjala z drugimi stvarmi. Šele ko se je promet povečal in sva lahko zaposlila več ljudi ter vodjo izmene, sva se v dveh letih postopoma umaknila iz samega procesa priprave in prodaje hrane,« je faze razvoja Hood Burgerja povzel Ptičak.
Pri tem poudarja, da mora biti vodja izmene tako dober, kot sta direktorja, saj mora njun naslednik znati vse, kar znata onadva, poleg tega je njuna obveznost, da mu omogočita tudi nadaljnji razvoj. Strast do tistega, kar delaš, je zato izjemno pomembna, poudarja, saj podjetnika motivira tudi pri težkih odločitvah.
»Prišla sva do točke, ali zapreti lokacijo v Šiški ali vztrajati. Ko sva potegnila črto, je bila lokacija finančno donosna, ampak kljub vsemu ni bilo tako, kot sva si zamislila, zato sva se odločila, da jo zapreva,« je dejal. Letos sicer znova nameravata odpreti novo lokacijo, tokrat na Rudniku, a se trenutno še prebijata skozi birokracijo, pri kateri ravno tako vedno sodelujeta sama, saj sta prepričana, da se mora podjetnik posvečati vsakemu, še tako nezanimivemu ali napornemu delu posla.