Druga dobra novica je podaljšan prestopni rok. Zadnje tri mesece spremljamo neverjetne rošade in menjave na vseh treh ključnih TV-postajah. Kot da gre za ligo prvakov, kjer hočejo lastniki klubov vsaj na rezervni klopi imeti zvezdnike. Kadri menjajo delodajalce kot gate. Zraven pa še nova metla na nacionalki Ljerka Bizilj obljublja, da je njen edini cilj dvigniti kakovost vsake oddaje. Upam, da ne bo na koncu vseh ukinila, ker za večino oddaj velja, da pač morajo biti. Program ne more biti prazen. Res ni velika škoda, če je oddajo izgubila Ula Furlan, bo pa škoda, če jo bodo zamenjali spet z neko luštno faco, ki bo morala na horuk skočiti v vodo in bo na koncu ostalo eno samo hihitanje ter hvalisanje. Nacionalka ima že nekaj let isti problem: oddaje se rojevajo prehitro. Čez noč. Brez razmisleka in brez strategije. Kot da gre ves čas samo za pilotne projekte.

Tretja dobra novica pa je bil ponedeljkov pogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Če pustimo pri miru grozno sceno, pa nespretno kadriranje in češko osvetlitev, sta pod črto ostali dve stvari. Korektno spraševanje voditeljice Tanje Gobec in budistično meditiranje predsednika vlade. Gospod Cerar je esenca budističnih manter. Nespremenjen enakozvočen glas, govorjenje brez pik in ponavljanje istih stvari. Nič ga ne vrže iz tira. Tudi če dobi podvprašanje, na katerega nima konkretnega odgovora, nadaljuje v enakem ritmu. Zraven sproducira še kakšne nesmisle tipa »spodbujali bomo etično korporativno upravljanje«, »ljudi menjamo tam, kjer je treba delati strokovno« ali pa briljantno tezo o revščini: »največjo revščino si ustvarjamo v glavah«.

Tako kot vsi politiki tudi novi šef vlade uporablja mašila: dejansko, ne nazadnje, podobno, bi rekel in največkrat slišani seveda. Ta seveda je sublimno umeščen v vsak stavek. Ne kot čista praznina, temveč kot čista polnost. Ta seveda je v bistvu sestavljenka iz treh zlogov: se-ve-da. In ključna sta zadnja. Predsednik dobro ve in na vse odgovarja z da. Če je zaščitni znak Zorana Jankovića »ne« na koncu stavka, je absolutni prepoznavni medmet Mira Cerarja čisto nasprotje. Da, ja, yes. Na začetku, v sredini ali na koncu. In po koncu intervjuja je moral odgovoriti tudi na vprašanje, koliko časa bo njegova vlada zdržala. Odgovoril je spretno v smislu, da smisel politike ni v tem, da ves čas menjamo vlade. Pa naj Janez Janša še tako hrumi na drugi strani. Oziroma s pomočjo televizij skuša parafrazirati stari pregovor: en SDS-predstavnik na ekranu na dan odžene vlado stran…