Razloge za rast žlahtnih kovin gre iskati v odločitvi švicarske centralne banke (SNB), da umakne vezavo franka na evro (1,20) pred zasedanjem Evropske centralne banke (ECB) v prihodnjem tednu. Vezava, ki jo je SNB vzpostavila septembra 2011, je bila namenjena ščitenju domačih izvoznikov pred močnim švicarskim frankom, ki je priljubljeno »varno zatočišče« mnogih vlagateljev. V zadnjem času so se nakupni pritiski na SNB višali, dokončna odločitev o umiku pa je bila sprejeta zaradi vse jasnejše slike, da je ECB pripravljena na obsežen stimulacijski paket, ki bi zaradi velikosti predstavljal najverjetneje preveliko breme za SNB. Po objavi novice je razmerje med evrom in frankom padlo z ravni 1,20 na uradno najnižji tečaj pri 0,85, kasneje pa se mu je uspelo stabilizirati blizu ravni 1,04. Ogromna rast franka je prizadejala močan udarec večjim udeležencem na finančnem trgu, ki so zaradi dosedanje politike SNB stavili na padec franka. Pričakovano je bilo, da bo SNB celo povišala razmerje med evrom in frankom in s tem dodatno pomagala domačim izvoznikom. Večje izgube so imeli tako imenovani hedge skladi, prav tako pa so paniko povzročili ameriški vlagatelji. Ti selijo naložbe iz frankov nazaj v ameriške dolarje v strahu, da nov tečaj franka vseeno ne bo dolgo zdržal na novih ravneh.
Rdeči trgi v ZDA
Ameriški indeksi so v prvih dveh tednih novega leta zaznavali izgube. Osrednji ameriški indeks Dow Jones 100 se je znižal za 2,8 odstotka na 17.321 točk, indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P500 je izgubil 3,22 odstotka in zdrsnil na 1993 točk, najslabše pa jo je odnesel tehnološki sektor, katerega predstavnik Nasdaq100 je pridelal 3,46-odstotno izgubo. V enakem obdobju je 6,6 odstotka pridobila cena zlata. Konec tedna je bilo treba za unčo odšteti 1260 ameriških dolarjev. Padec pa je nadaljevala nafta. 159-litrski sodček zahodnoteksaškega črnega zlata se je pocenil za občutnih 14 odstotkov na 46 dolarjev.
