Naš zadnji tak pripetljaj je kakopak povezan z avtomobili, natančneje s testnimi vožnjami. Sami imamo pri teh zadevah dokaj ustaljen »protokol«, sploh ob prevzemu vozila. Preden se odpravimo na cesto, morda le zapustimo parkirišče, saj je sprva na vrsti uvodno spoznavanje – namestitev sedeža, ogledal in volana, pogled na specifikacijo vozila, otip kakovosti armaturne plošče in okoliških materialov, pregled opreme. Do zadnje točke je bilo pri dveh izmed naših zadnjih avtomobilov vse v najlepšem redu in je mejilo na vrhunskost. Petvratna BMW serije 1 in audi A3 sta bila lepa avtomobila, udobna, nemudoma smo našli primeren položaj za volanom, prostora smo imeli dovolj, tudi preglednost je bila več kot zgledna. Nato pa manjši šok – v audiju A3, v katerega smo sedli najprej, smo se želeli povezati z našim pametnim telefonom, pa ni šlo – ker tega ni imel. Želeli smo utišati radio z ukazom na volanu, pa ni šlo – ker tega ni imel. Iskali smo, kje bomo na prihajajoči vožnji na avtocesti na tempomatu nastavili hitrost, pa ga nismo našli – da, ker ga ni imel. Nejeverno smo še enkrat pogledali na prejeto specifikacijo vozila in ugotovili, da se nismo motili – pri redni ceni 22.930 evrov 1,6-litrski turbodizelski audi A3 sportback z opremo attraction ni imel vsega naštetega, če ne bi imel za dodatno doplačilo vgrajenih še samodejne klimatske naprave, zadnjega parkirnega sistema, aluminijastih platišč in še nekaj malenkosti, kar mu je ceno dvignilo na 28.140 evrov, pa v osnovi tudi vsega tega ne bi imel. Da šoka pri BMW serije 1 z 2-litrskim turbodizelskim motorjem ni bilo, je poskrbelo dejstvo, da je prav vse in še mnogo več (samodejni 8-stopenjski menjalnik, navigacija...) münchenčan imel. A je kmalu sledil še precej večji šok – pogled na njegovo specifikacijo je namreč razkril, da je bilo prav vse našteto vgrajeno kot dodatna oprema, to se pravi za doplačilo, in da v osnovni ceni ne bi bilo zajeto prav nič, kar smo našteli doslej, tak, za današnje kriterije »prazen« avto pa bi stal kar 26.250 evrov. To se pravi še dobre tri tisočake več od konkurenta, od katerega je imel sicer večji in malenkost močnejši motor (116:110 konjev oziroma 85:81 kilovatov), kaj več pa ne. In še zadnji šok: z vso našteto opremo in še nekaterimi malenkostmi je cena omenjenega BMW znašala, reci in piši, 35.167 evrov.
Kakšen avto, iz višjih razredov in predvsem bolje opremljenega, dobite za omenjeni osnovni ceni, na tem mestu ne bi pisali, saj sem niti ne spada. Vse skupaj pa nas je spravilo v precej slabo voljo, saj sta se nam zdeli ceni previsoki. Pri čemer se vrnimo na začetek tega zapisa. Tako rekoč nemudoma, ko smo s testnežema zapeljali na cesto, malce pospešili, pa v ovinek in se spustili na avtocesto ter tam še malce pospešili, nas je slaba volja minila. Čeprav še zdaleč ne moremo zapisati, da prekipevata od moči, in dasiravno tudi njuna pospeška do stotice (10,3 sekunde pri BMW in 10,7 pri audiju) in končni hitrosti (pri obeh 200 km/h) nista nič posebnega, pospešujeta odločno in odzivno, a vendar uglajeno in nesunkovito, lahko precej odločno koketirata s športno vožnjo, a sta vendar izjemno udobna, imata odziven volan, gladko in hitropretikajoča 8-stopenjski samodejni (BMW) in 6-stopenjski ročni menjalnik (A3)... Skratka za voznika toliko adutov, da ta za volanom dejansko uživa in je lahko zgolj in samo zadovoljen. Do te mere, da se hitro zave, zakaj imata tisto ceno, ki se, ko jo zgolj pogledamo na papirju, zdi pretirana. Preprosto zaradi tega, ker se avtomobila vozita tako zelo dobro.
Vožnja teh dveh avtomobilov je torej tisto, kar ju loči od velike večine konkurence, kar ju loči tudi od cenovno primerljivih avtomobilov, ki jima zaradi razreda, v katerega spadajo, ne morejo biti konkurenca, in v čemer sta tako dobra, da tisti, ki mu to pri avtu pomeni dovolj, pač zanju odšteje več denarja. Pa da ne bo pomote, dobra, odlična sta še v marsičem, kar smo omenili že na začetku, pa tudi pri porabi, ki je na našem testu pri BMW-ju znašala 6, pri audiju pa 5,7 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov. In če že omenjamo odlične in slabše plati, omenimo še solidne, povprečne. Mednje bi lahko umestili prostornosti na zadnjih klopeh, ki sta sicer v obeh primerih udobni in deljivi v podobnem razmerju 60:40 (BMW) in 40:60 (audi), ter v prtljažniku, ki ima pri 4,32 metra dolgem BMW volumen 360, pri centimeter krajšem audiju pa 380 litrov.
Slaba volja prvih desetih minut druženja nas je torej minila v naslednjih petih in se vrnila šele, ko smo se od njiju morali posloviti, dobra pa je trajala vse dni vmes.
Več fotografij na www.dnevnik.si
