Če kdaj preberete komentarje ob takšnih ali drugačnih novicah, dobrih ali slabih, pozitivnih ali pa tragičnih zgodbah, opazite, da se vedno najdejo posamezniki, ki ne znajo povedati lepe besede, ki morajo nekje na nekoga stresti ves svoj gnev; morda za vse slabo tega sveta krivijo 'palčka iz Murgel', komuniste ali pa ostale politične opcije. Običajno gre za tematsko popolnoma nepovezane diskusije. In tudi takrat, ko je Tina Maze osvojila zlato medaljo, spletni komentatorji niso spali. Uspeh so relativizirali (tekst ni lektoriran): »najkompletnejsa smucarka oi iger je janica ker ima najvec medalj, še enkrat na oi igrah so pomembne samo medalje useeno je ce si 10 ali 4«, »aj aj aj…….Razvajenka tale Tina... jest moram tut garat po šest, sedem ur na dan da zaslužim tista ušiva dva jurja, ne samo ona!.....«, »Sam upam, da ne bodo vrteli njenega komada spet po radiju. Zaradi te pesmi sem presaltal iz komercialnih postaj na Val 202.«

Psihologija nacije

Številne študije dokazujejo pomen nacionalne kulture, vrednot in institucionalnega ustroja držav za gospodarski uspeh, pri čemer se omenjajo različni vidiki oziroma kulturološke dimenzije. Res je, da literatura na eni strani poudarja pomen individualistične komponente, ki naj bi spodbujala inovacije, saj je neposredna korist za inovatorja v takšni družbi večja. Vendar pa sta hkrati jasno izpostavljeni tudi pozitivna vloga zaupanja v družbi ter negativna vloga (etničnega) konflikta. Prvega imamo pri nas (sodeč po zgodbah v medijih) blizu nič. Drugega na pretek.

Tudi zgodovinska izkušnja azijskih držav nas opozarja na pomen sodelovanja in kulturnih vrednot. Če pogledamo razvojno zgodbo Japonske, je njen izjemni vzpon, kot navaja literatura, v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja temeljil na treh stebrih: ustreznem zgodovinskem trenutku, kulturi in učinkoviti organizaciji. Japonska je po uničujoči vojni uspešno obnovila ključne industrijske panoge in se strateško preusmerila v sektorje, nosilne za njeno prihodnost. Na eni strani je japonski uspeh mogoče res v veliki meri pripisati ciljni, strateško premišljeni izgradnji industrije, na drugi strani pa ne gre pozabiti na kopico mehkih dejavnikov, ki so ta razvoj podprli. Čeprav samurajev ni bilo več, so bile samurajske vrednote še vedno temelj japonske družbe in ena od podpornih vrednot japonskemu razvoju. Preplet bushida, budizma, konfucianizma so v jedro japonske družbe postavili poštenost, delo, čast, hierarhijo (ponižnost) in vero v harmonijo. Gre za mehke, kulturne elemente, ki so v danem zgodovinskem trenutku še dodatno prispevali k razvoju kot pozitivna »ideološka podlaga«. Te vrednote so Japonci med drugim uspešno vgradili v tako imenovani japonski tip podjetja, katerega glavni značilnosti sta (bili) »zaposlitev za vse življenje« (life-time employment) ter stremenje za kvaliteto in zadovoljstvom kupca na vseh ravneh. Kroženje in sodelovanje znotraj multidisciplinarnih timov v podjetjih sta poskrbela za uspešno prelivanje znanja in njegovo nadgradnjo, kar se je na narodnogospodarskem nivoju odrazilo v povečani konkurenčnosti, inovativnosti ter pregovorni kvaliteti japonskih izdelkov. Čast, delo, sodelovanje.

V sodelovanju je torej moč. To potrjujejo tudi študije, ki analizirajo vpliv etnične ali verske raznolikosti/razdvojenosti. Za Slovenijo relevantna tema. Frakcionalizacija in polarizacija, ki sta pogosta posledica raznolikosti in razdvojenosti, imata močan negativen vpliv na gospodarsko rast in razvoj. Literatura navaja več razlogov, ključni pa so pomanjkanje zaupanja, sodelovanja, težave pri iskanju skupnega cilja, strategije, skupne (prave) poti do cilja. V skrajnosti takšna situacija pripelje do oboroženega konflikta. V preteklosti smo bili del takšne zgodbe tudi sami. Tovrstna eskalacija konflikta seveda skrajno zaznamuje napredek države, tako zaradi neposrednih uničujočih učinkov kot tudi zaradi posrednih učinkov (npr. vpliv na človeški kapital). Negativizem in polarizacija sta naši redni spremljevalki. Nesposobnost doseganja političnega konsenza, ustavne presoje, referendumi. Politična slika se preslika tudi v širšo družbeno podobo. V Sloveniji so sodišča po podatkih sodne statistike v letih 2009 do 2013 prejela vsako leto 750 do 850 tisoč zadev. Ja, hudič je, če sosedova kura išče deževnike na napačni strani ograje.

Kako takšna kultura vpliva na slovensko gospodarstvo? Opozoriti velja na zapoznele gospodarske reforme, ki so bile pripravljene, pa odložene ali ustavljene zaradi nesposobnosti doseganja političnega konsenza, in posledične referendume. Na to opozarja tudi OECD. Seveda je demokracija vrednota, vendar pa je sodelovanje v ključnih zgodovinskih trenutkih pač potrebno. Sami vemo, kako so se reforme sprejemale. Konflikti in razlike so prepogosto pripeljali do gnilih kompromisov.

Negativizem, konfliktnost, privoščljivost so tiste značilnosti, ki kar tolčejo iz spletnih komentarjev. Slovenci očitno težko sprejemamo (in pohvalimo) uspeh drugih. Tudi to je slabo za gospodarstvo. Takoj po novem letu smo lahko brali o uspehu naših mladih podjetnikov pri zbiranju sredstev za »goatmug«, inovativno oblikovan lonček za kavo. Na Kickstarterju so bili prava mala zvezda in zbrali za svoj projekt skoraj pol milijona dolarjev. Na tujih straneh je bil izdelek zelo lepo sprejet, hvalijo predvsem dizajn. Kratka »analiza občutij« pokaže, da je bila naša domača reakcija v povprečju precej bolj hladna. Povprečni tuji komentar so zaznamovale besede: ideja, všeč, uporabljati, res. Najbolj pogoste na lestvici pozitivnih besed so bile besede: kul, všeč, moderno, trajnostno, privlačno. Povprečna čustvena vrednost tujih komentarjev je bila 0,6. Povprečna čustvena vrednost slovenskih komentarjev je bila 0,075. Zanimivo je, da so bile v tem primeru najbolj pogoste besede proizvod, ideja, poznam, že. Najbolj pogoste pozitivne besede so bile lepo, všeč, dobro, kul. Med negativnimi pa se pojavljajo bullshit, ceneno in podobne. Namesto »No ja, blazno sveža ideja to ravno ni. Metalska populacija na festivalih že dolgo pije iz rogov, ki si jih ponavadi zataknejo v posebno zanko za pas. Kako bo človek nekje zunaj odložil tole 'skodelico', pa ne vem...« lahko na tujih straneh srečamo »YES PLEASE. I would use this every day. I would like nothing more than to sling my coffee cup over my shoulder and bike home. Regardless of the comically hipster video, this idea is genius! Plus, it looks adorable.« (Metodološko izračun čustvene vrednosti temelji na tekstovnem rudarjenju.)

Goatmug je samo eden od potencialno uspešnih projektov, ki bo (upajmo) dosegel globalni uspeh. Premalo se zavedamo, da je dizajn pomembna inovacija, ki prinaša (visoko) dodano vrednost. (Visoka) dodana vrednost je namreč tisto, kar se deli tudi med zaposlene v obliki (višjih) plač. Če je dodana vrednost nizka, so plače nujno nizke. In če bodo ljudje kupovali in plačevali dizajn te skodelice, je to odlična novica. Pomeni namreč, da je bila inovacija uspešna. Zakaj kupujete uggice, leviske, zakaj iphone, zakaj vas je pritegnila ravno nova embalaža (vedno istega) šampona, zakaj ste kupili (in doplačali) ravno kovinsko rdeč avto in niste ostali pri navadni beli? Ker je dizajn pomemben, ker tudi dizajn prodaja. Ustvarja dodano vrednost, rast, višje plače in nova delovna mesta. Pa ne samo dizajn, kup majhnih dejavnikov je pomembnih. To je tisto, kar plačujemo. Pa kaj, če je to »itak samo še ena šalca«. Je drugačna. Opazna in prodajljiva. Podobna je zgodba o steklenicah iz Steklarne Hrastnik, konceptu hiše, ki jo je zasnoval Riko, o slovenski vodki, in še mnogo je drugih takih uspešnih slovenskih zgodb. Komentarji pa so vedno enaki/enako dolgočasni. Kot pri Tini. Vse je bedno.

O Tini in gospodarskem razvoju

Omenjena skodelica in drugi uspešni izdelki so rezultat slovenskega znanja, dobrega sodelovanja, energije, želje, ogromno vloženega truda. Tudi očitne sinergije in prelivanja znanja med ključnimi ljudmi v ekipi. Sodelovanje je v podjetjih izjemno pomembno za uspeh. Tudi raziskave ekonomske fakultete so opozorile na to, da se naša najboljša podjetja obnašajo drugače, verjamejo, da so ljudje vir konkurenčnih prednosti, in vanje vlagajo. Posamezniki so preko različnih mehanizmov motivirani, dobro delajo, sodelujejo znotraj podjetja in skupaj gradijo. Zgradijo več. Za sodelovanje pa sta potrebna zaupanje in želja po uspehu skupine. Si predstavljate, kako uspešno bi bilo podjetje, sestavljeno iz povprečnih slovenskih spletnih nergačev?

Pred desetletjem je starejši znanec dejal, da tam, na njegovem koncu, vsak želi samo, da bi sosedu krava crknila. Kako zelo se je zmotil – v opredelitvi (mikro)lokacije. Šinfanje, fovšija in negativizem so postali osrednje kulturne dimenzije te družbe. V vsej zgodbi o negativizmu mediji sami, kot nosilci in moderatorji strani, kjer pod krinko anonimnosti posamezniki dobijo krila, niso nedolžni. Ne samo zaradi načel moderiranja »izlivov jeze«. Pač pa tudi zato, ker v luči prodajnih številk pogosto sami zapadejo v pumpanje tematik, ki so negativne, delijo družbo, so provokativne, pa morda niso vredne niti naslova v resnem mediju. Ampak se prodajajo. Žal takšne razmere krepijo negativno klimo, ki ni dobra za gospodarski razvoj.

Mogoče sva avtorja s svojimi štirimi desetletji na plečih prestara, da bi razumela to »sodobno družbo« in dolgoročne (razvojne) koristi takšnega obnašanja, izhajava pač iz tistih groznih »železnih časov«. K sreči pa nisva edina: »Iz enih pač ne gre drugo kot nevoščljivost! Predvsem iz takih, ki nikoli niso nič uspeli konkretnega ustvarit in jim gre v nos vse kar je uspešno.« »Kaj sem zelel povedati? Trolli delajte na tem da boste sami s seboj zadovoljni in sami dosegli kar si zelite, ne pa da svoje frustracije sproščate na forumih s pomočjo anonimnega avatarja.... Pa enkrat in za vselej, da so boljše in slabše od tine, ene imajo več kolajn, druge manj.... dejstvo pa je, da je Tina NAŠA SLOVENKA, iz majhnega kraja, nebogatih staršev, itd... in je S SVOJIM TRUDOM, odrekanjem, cilji, trmo itd prišla pri 30ih do svojih sanj.... Preko svojih odrekanj in trudom je tudi prisla do sponzorjev itd....«

Kaj če bi se šli v tej mali dolini Šentflorjanski malo drugačno zgodbo?

Seznam člankov, katerih komentarji so bili uporabljeni, in seznam ostale literature je objavljen v spletni izdaji besedila.

Dr. Uroš Godnov, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem

Dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Uporabljeni viri

Drink every last drop of coffee with the goat mug. http://www.designboom.com/design/desnahemisfera-goat-mug-coffee-myequa-12-07-2014/

Etubo, J. in Fitzgerald, R. (2006). Japanese Economic Success: Timing, Culture, and Organisational Capability.Business History, 37 (2): 1–31.

Goat mug – ultimativna skodelica za kavo ali hipsterski nateg? RTV, 5. 1. 2015. http://www.rtvslo.si/zabava/lepota-bivanja/goat-mug-ultimativna-skodelica-za-kavo-ali-hipsterski-nateg/355097

Gorodichenko, Y. in Roland, G. (2013). Culture, institutions and the wealth of nations. Delovni zvezek, University of Berkeley in CEPR.

Kazalo na novo medaljo, a na koncu jezna Tina osma. RTV, 21. 2. 2014. http://www.rtvslo.si/sport/oi-2014/alpsko-smucanje/kazalo-na-novo-medaljo-a-na-koncu-jezna-tina-osma/330360

Montalvo, J.G. in Reynal-Querol, M. (2005). Ethnic diversity and economic development. Journal of Development Economics 76: 293–323.

Nov zlati kamenček v kroni smučarske kraljice Tine Maze! RTV, 18. 2. 2014. http://www.rtvslo.si/sport/oi-2014/alpsko-smucanje/video-foto-nov-zlati-kamencek-v-kroni-smucarske-kraljice-tine-maze/330140

Prašnikar, J. (ed). (2010). The role of intangible assets in exiting the crisis. Ljubljana: Časnik Finance.

Prašnikar, J. (ed). (2011). The Slovenian economy: stranded in recovery. Ljubljana: Časnik Finance, 2011.

Sodna statistika RS. (2013). Ministrstvo za pravosodje. http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Sodna_statistika/140707_bilten_2013.pdf.

Tina Maze Sloveniji prinesla prvo zlato olimpijsko medaljo. RTV, 12. 2. 2014. http://www.rtvslo.si/sport/oi-2014/alpsko-smucanje/video-tina-maze-sloveniji-prinesla-prvo-zlato-olimpijsko-medaljo/329689#comments