Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si postopnega poenotenja obdavčitve vseh vrst dela želi že nekaj časa, ob nastopu drugega mandata pa so tej njeni ambiciji prisluhnili tudi v koaliciji.
V koalicijskemu sporazumu je zapisano, da je cilj postopnega poenotenja obdavčitve vseh vrst dela zmanjšati razloge, zaradi katerih prihaja do zlorab delovne zakonodaje, ki določene skupine ljudi na trgu dela postavljajo v položaj prekernih delavcev brez potrebne stopnje socialne varnosti. Za te oblike zaposlitve je poleg večje fleksibilnosti značilno tudi to, da zaposleni nimajo zakonsko zagotovljenih pravic, ki jih uživajo uradno zaposleni za določen ali nedoločen čas, čeprav ima njihova oblika dela pogosto znake prav take zaposlitve. Prekerni delavci tako ne morejo računati niti s plačanim dopustom ali bolniško, poleg tega pa gre pogosto tudi za delavce, ki se gibljejo med najmanj plačanimi. Ker jih delavnopravna zakonodaja ne ščiti, so pogosto plačani tudi precej manj, kot je zakonsko določena minimalna plača. Pomanjkanje socialne varnosti in prekomerna fleksibilnost sta v takšnih okoliščinah še posebej škodljivi in nevarni.
Dalj časa trajajoč projekt
(Ne)učinkovitost boja ministrstva proti prekerizaciji se tako kaže tudi v tem, da je želelo v preteklosti v predvsem poenotiti vse oblike dela z vidika vključenosti v sisteme socialnih zavarovanj ter posledično vsem, ki delajo, zagotoviti sorazmeren obseg pravic z naslova pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja.
»Gre za dalj časa trajajoči projekt, ki je v zadnjem času morda najbolj opazen pri spremembah na področju oprispevčenja avtorskih in podjemnih pogodb, študentskega dela ter osebnega dopolnilnega dela,« so spomnili na ministrstvu.
Z vključitvijo načela vsako delo šteje še v študentsko delo se je projekt primerljive vključitve vseh oblik dela v sisteme socialnih zavarovanj na nek način zaključil, »v prihodnosti pa se bo treba ozreti po smotrnosti in razvojni naravnanosti drugih stroškov dela«.
Preučiti bo treba tudi davčno in dohodninsko politiko
Vključevanje vseh oblik dela v sisteme socialnih zavarovanj sicer že pomeni tudi določeno mero poenotenja višine stroškov dela pri posameznih oblikah dela. Stroškov dela namreč ne predstavljajo samo prispevki za socialna zavarovanja, ampak tudi drugi davki in dajatve, povezani s posameznimi oblikami dela, ter dohodnina.
»Zagotovo bo v prihodnosti z vidika stroškov dela treba preučiti tudi davčno in dohodninsko politiko ter ugotoviti, ali sta usklajeni z razvojnimi prioritetami države in ključnimi politikami na področju ustvarjanja novih delovnih mest in zaposlovanja,« so izpostavili na ministrstvu za delo.
Po njihovih navedbah je bila že v času vlade Alenke Bratušek vzpostavljena delovna skupina predstavnikov ministrstva za delo, finance in zdravje. Ministrstvo za delo se je tedaj zavezalo k pripravi pregleda vseh oblik dela z vidika plačevanja socialnih prispevkov in izhajajočih pravic.
Ta naj bi zdaj tako z vidika vključitve v socialna zavarovanja kot z vidika vseh ostalih stroškov dela nastal na podlagi poenotenja zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov za vsa socialna zavarovanja, ki ga ministrstvo za delo pripravlja v sodelovanju s predstavniki drugih ministrstev, pa tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Zavoda RS za zaposlovanje, ipd.
Izhodišča za spremembo davčne politike so prioriteta
"Poudariti pa je treba, da ministrstvo za delo zakonsko sicer res določa zavarovalne podlage in obseg pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na področju zaposlovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva, a bo z vidika drugih prispevkov za socialna zavarovanja in celotnih stroškov dela na ravni vlade vlogo nosilca na tem področju prevzelo ministrstvo za finance," so opozorili.
Po pregledu vseh oblik dela naj bi se pripravili finančni preračuni v okviru sprememb davčne zakonodaje. Ministrstvo za finance si je za prioriteto v letošnjem letu zastavilo pripravo strokovne podlage in izhodišč za spremembo davčne politike. V okviru celovite spremembe davčne zakonodaje naj bi bil pripravljen tudi nov zakon o prispevkih za socialno varnost. Kopač Mrakova je oktobra lani za STA dejala, da bo oblikovan v letu 2015.
Ministrstvo še naprej ščiti predvsem lastno blagajno, ne pa delavcev
Ministrica ob tem pravu, da je treba ob izenačevanju stroškov različnih oblik dela poskrbeti tudi za ohranitev različnih stopenj fleksibilnosti. To namreč zahtevajo delodajalci. Ob tem pa je treba izpostaviti, da sta prav fleksibilnost in pomanjkanje delavskih pravic, ki jih branijo pred popolno samovoljo delodajalcev, glavna problema prekerizacije dela, ki je po podatkih Gibanje za dostojno delo in socialno družbo zajelo že okoli 250 tisoč delavcev v Sloveniji. Ob takšnih podatkih hitro postane jasno, da so nižji stroški dela zaradi manjše obdavčitve zelo resen problem predvsem za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Prekernim delavcem, ki so si že doslej lahko sami plačevali pokojninske in zdravstvene prispevke, ta vključenost namreč ne predstavlja bistvenega napredka.
Ministrstvo je z uvedbo minimalne urne postavke na študentsko delo sicer naredilo dober prvi korak v smeri razumevanja »vsako delo šteje« tudi s perspektive zagotavljanja delavskih pravic, a bi za verodostojen boj proti škodljivim oblikam zaposlitve morali podobne ukrepe uvesti tudi pri ostalih oblikah, ki poleg nevarne fleksibilnosti še naprej niso vezane niti na zakonsko določeno minimalno plačo. Tudi ko bodo stroški dela vseh vrst zaposlitev isti, bodo prekerne oblike dela še naprej privlačnejše, saj bodo, zaradi neobstoja minimalne urne postavke za vse oblike dela, še naprej ugodnejše cenovno in še posebej s stališča fleksibilnosti.