Ministri so na včerajšnjem delovnem posvetu predstavili prednostne naloge vlade v tem letu po posameznih področjih. Med njimi je tudi ustanovitev gozdarskega podjetja, ki naj bi od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzelo upravljanje državnih gozdov (v državni lasti je slaba petina vseh slovenskih gozdov). Podobno podjetje (Slovenski gozd, d. o. o.) je nameraval kmetijski minister Dejan Židan po hitrem postopku ustanoviti že lani, a so njegovo hitenje nekatere partnerice v takratni koaliciji ustavile.

Skladovi gozdarji v novo firmo...

Tako kot lani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije tudi tokrat pripravlja v veliki tajnosti. Kaj konkretno načrtujejo, nočejo razkriti niti največji koalicijski stranki SMC. Ta je oblikovala svojo skupino gozdarskih strokovnjakov, ki išče sistemske rešitve za ureditev slovenskega gozdarstva in lesarstva. Na zadnji sestanek so povabili tudi državnega sekretarja za gozdarstvo Miho Marenčeta, da bi jim predstavil, kaj ima v rokavu MKGP, a se povabilu ni odzval. »Še enkrat jih bomo povabili na naš sestanek, in če ne bo nikogar, bomo iskali vzporedne rešitve,« so napovedali nekateri udeleženci gozdarskega sestanka pri največji vladni stranki.

MKGP je v svoj program dela zapisalo, da bo zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi sprejet do konca novembra, novo podjetje pa naj bi bilo ustanovljeno še letos. Nanj naj bi prenesli gozdarski del sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ustvari okoli 65 odstotkov vseh skladovih prihodkov, medtem ko bi skladu ostalo le še gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. To najverjetneje pomeni, da denarja za nakupe novih zemljišč ne bo imel. Predlagana rešitev tudi pomeni, da se MKGP odmika od koalicijske pogodbe, v kateri med drugim piše, da si bodo koalicijske partnerice prizadevale za morebitno »preoblikovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v enovito državno podjetje«. V tem primeru bi bilo treba sklad dodatno registrirati še za prodajo lesa. Toda vlada očitno namerava ustanoviti še eno državno gozdarsko podjetje, obdržati sklad, četudi v močno okrnjeni obliki, prav tako Zavod za gozdove Slovenije, namesto da bi vse gozdarske institucije spravila pod isto streho.

… kam pa koncesionarji?

Novo gozdarsko podjetje naj bi prodajalo les iz državnih gozdov, v bližnji prihodnosti naj bi prevzelo tudi približno petino del v teh gozdovih, ki jih že 19 let izvajajo gozdno-gospodarska (GG) podjetja na podlagi 20-letnih koncesijskih pogodb, ki potečejo junija prihodnje leto. Državno podjetje naj bi sedanjim koncesionarjem po nekaterih informacijah v državnih gozdovih prepustilo približno 60 odstotkov del, ki jih opravljajo zdaj, 20 odstotkov bi jih oddalo prek javnih razpisov. »Če bo tako, bomo še kar zadovoljni,« ocenjuje Jože Sterle, direktor združenja za gozdarstvo pri GZS. Poudarja, da njihovi člani, to je štirinajst GG podjetij, od reorganizacije gozdarstva pričakujejo dvoje: da se bo les iz državnih gozdov preusmeril v slovenske gozdno-lesne verige in da bodo GG podjetja ohranila sedanje število zaposlenih v gozdarstvu, to je okoli 1300. »Katera koli rešitev bo usmerjena v ta dva cilja, jo bomo podprli,« napoveduje Sterle in dodaja, da tudi koncesionarjev MKGP ni vključilo v pripravo sprememb na področju gozdarstva.

Tudi v parlamentarnih strankah z zanimanjem pričakujejo, kdaj bo Židan razkril, kaj pripravlja. Luka Mesec, vodja poslancev opozicijske Združene levice (ZL), pravi, da državnemu podjetju ne nasprotujejo, pričakujejo pa, da bo stoodstotno upravljalo državne gozdove, torej tudi prodajalo les iz njih. »Javno-zasebno partnerstvo na tem področju ne deluje. Državne gozdove upravljajo zasebna podjetja, ki so iz nacionalnega bogastva črpala dobičke v zasebne žepe. Bilo je kar nekaj ekscesnih številk; direktor mariborskega gozdnega gospodarstva je imel neko obdobje 170.000 evrov bruto letne plače, medtem ko sekač na mesec zasluži od 600 do 700 evrov neto. To je treba nujno spremeniti,« poudarja Mesec. Državno podjetje se mu zato zdi smiselna rešitev, bodo pa v ZL skrbno bedeli nad izvedbo, kajti: »Marsikaj, kar naj bi bilo dobra praksa, se pri nas izrodi. Tak primer je tudi SDH. Zato bomo pri morebitnem ustanavljanju državnega gozdarskega podjetja pozorni na to, ali so kje kakšne luknje.«