Hidrotehnik je pri izvajanju nujnih sanacijskih del uničil eno od petih naravnih drstišč soške postrvi na reki Soči pri Kobaridu. Upoštevali niso niti priporočil ribiške družine niti priporočil zavoda za varstvo narave. Izgovarjajo se na akcijski načrt vlade, po katerem morajo biti sanacijska dela opravljena do konca maja letos.
»Te stvari niso merljive v denarju. Za nas je to velika stvar. Na vsej reki Soči med Kobaridom in Tolminom je od tri do pet takšnih naravnih drstišč, kjer je območje najugodnejše za razmnoževanje divjih soških postrvi,« pravi vodja čuvajske službe Robert Svetičič, ki svoje delo pri ribiški družini Tolmin opravlja poklicno.
Kot pravi Svetičič, so vsa leta s podjetjem Hidrotehnik dobro sodelovali, vzpostavili so dober odnos. Tudi tokrat, pred začetkom sanacijskih del na odseku ceste med Kobaridom in vasjo Ladra, so jih iz Hidrotehnika poklicali. Ribiči so odlovili del rib in izrecno opozorili Hidrotehnika, naj jih ponovno pokličejo, če bodo kakršna koli dela opravljali v vodi. Tako bi ribiči lahko zaščitili območje, kjer trenutno poteka drstenje soških postrvi. Gre za eno od petih naravnih drstišč s 25 jamami. Hidrotehnik jih je uničil 23. »Riba je v jami in ne čuti, ne ve, da je nad njo bager z vedrom, polnim proda, ki jo bo zasul,« opozarja Svetičič.
Dve leti za načrt, za ukrepe pet mesecev
Konec novembra lani je vlada potrdila akcijski načrt interventnih aktivnosti po poplavah, ki so prizadele Posočje leta 2012. Načrt med drugim določa, da mora izvajalec državne javne službe za urejanja voda, v tem primeru Hidrotehnik, dela dokončati do konca maja letos. Država bo za ureditev reke Mure, Drave, Savinje, srednjega in zgornjega dela Save, Soče ter morja namenila 11,9 milijona evrov. Od tega za Sočo dva milijona evrov. Pomanjkanje časa navajajo v Hidrotehniku kot edini argument za to, kar se je zgodilo na Soči, saj naj bi bile vse sanacije nujne.
Mnenje pri oblikovanju sanacijskega načrta je dal tudi zavod za varstvo naravne dediščine, kjer so opozorili, da je primeren čas za dela v reki Soči med 1. julijem in 31. oktobrom. »Ker se v tem času ne drsti nobena zavarovana ali varovana vrsta rib. Hidrotehniku smo napisali, da je edini sprejemljiv čas poleti,« pojasnjuje Daniel Rojšek z zavoda za varstvo narave, območna enota Nova Gorica. Zato v zavodu že napovedujejo, da bodo Hidrotehnika prijavili okoljskemu inšpektoratu.
Soška postrv je endemična žival, kar pomeni, da živi samo na določenem območju in nikjer drugje na svetu. Skupaj z glavačem in blistavcem spada med zaščitene ribe po evropskem programu Natura 2000. Slednji za državo, ki ne skrbi za zaščitene vrste, določa globo v višini dveh milijonov evrov. Kot pravi Svetičič, bi bruseljska komisija morda resnično morala koga oglobiti, da bi razumeli namen programa.
Odškodnina je zanemarljiva v primerjavi s škodo
Soška postrv ikre izleže decembra, na krajih, kjer je primerna granulacija terena in dovolj kisika za preživetje iker. Proces poteka ponoči, ko se dobita samec in samica. Samica z repom izkoplje jamo, ki ima pri največjih ribah do 80 centimetrov premera in je globoka tudi do pol metra. Ko samica izpusti ikre, je v bližini samec, ki spusti seme. Nato tako dolgo z repoma odrivata vodo, da ikre zasujeta v jamo. V bližini morajo biti tudi skale, kamor se ribe umaknejo.
Škoda, ki jo je povzročil Hidrotehnik, v denarju ne pomeni velikih zneskov. Odškodnina, ki jo ribiška družina Tolmin lahko zahteva od države zaradi uničenja drstnih jam, je med 1200 in 1500 evri. Bolj kot na denar tolminski ribiči opozarjajo na uničenje naravnega rezervata.
