Zemljiškoknjižna lastnica dela ljubljanske obvoznice pri stanovanjski soseski BS3 ni država oziroma njena družba za avtoceste (Dars), temveč zasebna družba Giposs. Ker slednja svojega zemljišča ne more uporabljati, saj po njem poteka hitra cesta, Giposs pričakuje, da bo država zemljišče kupila oziroma bo sprožila razlastitveni postopek. Giposs si v obeh primerih obeta denar.
Giposs: Država naj parceli kupi ali nas razlasti
S tem namenom je Giposs že sredi leta 2013 vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena uredbe o kategorizaciji državnih cest v delu, ki se nanaša na hitro cesto Ljubljana (Zadobrova–Tomačevo–Koseze). V njej Giposs zahteva, da ustavno sodišče državi naloži, naj v roku pol leta dve Gipossovi parceli odkupi ali pa naj družbo razlasti. Vlada, ki je konec lanskega leta prejela obvestilo ustavnega sodišča, je v odgovoru sodišču predlagala, naj pobudo Gipossa zavrže iz dveh razlogov. Prvič zato, ker po eni izmed parcel poteka občinska cesta, ki je ne kategorizira izpodbijana uredba, temveč občinski odlok. Drugič pa zato, ker Giposs, preden se je obrnil na ustavno sodišče, »očitno sploh še ni izčrpal svojih pravnih sredstev«, so v imenu vlade zapisali na direktoratu za infrastrukturo.
Giposs je namreč svoji pobudi priložil sklep iz leta 2009, s katerim je vrhovno sodišče pravdo med Gipossom in Mestno občino Ljubljana (ki sta se pravdala o lastništvu zemljišč) vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Vlada je v svojem odgovoru napisala, da še vedno nima uradne informacije, ali je ta sodni postopek že pravnomočno zaključen. Odvetnik Rok Koren, ki je v omenjeni pravdi zastopal Mestno občino Ljubljana, pa nam je povedal, da je sodba že pravnomočna, in sicer je vrhovno sodišče odločilo v korist mestne občine. Ob tem pa je Koren opozoril, da se Giposs v zgoraj omenjenem postopku z občino ni pravdal o zemljiščih v Stožicah, temveč o lastništvu zemljišč v Stanežičah.
Parceli brez zaznambe spora
Glede na to, da se zgoraj omenjena pravda ne nanaša na parceli v Stožicah, smo pri Gipossu želeli preveriti, s kakšnim namenom so sklep vrhovnega sodišča sploh priložili pobudi za ustavno presojo. Toda z družbo nismo mogli stopiti v stik, saj ima na spletu objavljeno le eno telefonsko številko, ki pa je ne uporablja več. Zato smo se po odgovore obrnili na odvetnico Carmen Dobnik, ki je v Gipossovem imenu vložila pobudo na ustavno sodišče, a odgovorov včeraj še nismo prejeli.
V zemljiški knjigi sicer ni zapisa, ki bi opozarjal, da sodišče vodi spor o lastništvu omenjenih parcel. Na ljubljanski občini smo vseeno preverili, ali se kljub temu z Gipossom pravdajo o teh zemljiščih, a tudi njihovega odgovora nismo prejeli. Velja omeniti, da je zemljišča za gradnjo obvoznice pridobivala samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana, katere pravni naslednik je občina.
Je pa Koren po vpogledu v zemljiško knjigo pojasnil, da po njegovem mnenju Giposs nikakor ne bi smel biti vpisan kot lastnik. »Verjetno je šlo pri vpisu Gipossa za napačno uporabo zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti. Predvidevam, da so Giposs, ki je imel pravico uporabe teh zemljišč, vpisali kot lastnika, čeprav to ni bil,« je pojasnil Koren.
Po Korenovem mnenju bi najverjetneje morala biti lastnica ene od parcel občina, druge pa država. Slednji sta namreč lastnici javnih cest. »Če pa slučajno to ne bi držalo, bi moral biti lastnik kvečjemu državni DSU, ki je pravni naslednik Slovenske razvojne družbe, kateri so pripadle vse nepremičnine, ki niso bile olastninjene. Nisem povsem prepričan, komu od teh treh bi morali pripadati parceli, zagotovo pa lastnik ne bi smel biti Giposs,« je zatrdil Koren.