Svetovna banka ocenjuje, da bo nizka cena nafte pripomogla k rasti globalnega BDP za 0,5 odstotka. Opozarja pa na šibko zaupanje potrošnikov, kar zavira rast zasebne potrošnje. Nezaupanje potrošnikov se krepi zaradi močnega upada cen surovin in evra ter deflacije v območju evra. Dodatno pa ga podžigajo še geopolitični pritiski v Grčiji, Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Prihodnji četrtek bodo vse oči uprte v guvernerja Evropske centralne banke Maria Draghija. Finančni svet nestrpno pričakuje podrobnejše informacije o kvantitativnem sproščanju. Ali bo ECB agresivneje nastopila z odkupom državnih obveznic? Do katere ročnosti? S kakšnim zneskom? Petsto ali tisoč milijard evrov? Potem pa bo aprila tudi že bolj znano, kdaj bo ključno obrestno mero zvišal FED. Janet Yellen pozorno spremlja padec brezposelnosti, rast plač, inflacijo in rast potrošnje. Za zdaj nafta inflacijo znižuje, medtem ko se rast plač še ni pretvorila v bistveno rast zasebne potrošnje. Domnevamo lahko, da bo to ključni moment za dvig obrestne mere.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) medtem pričakuje, da bo letošnja rast slovenskega BDP znašala okoli dva odstotka, po njihovem mnenju pa bosta glavni generator rasti izvoz in investicijska potrošnja.
