Francija se je včeraj odločila za doslej največji varnostni poseg vojske na domačih tleh. Po smrtonosnih napadih pretekli teden je predsednik François Hollande na jutranjem kriznem sestanku na temo nacionalne varnosti ukazal razporeditev 10.000 vojakov, ki bodo danes zvečer začeli varovati »občutljive lokacije« na vseh koncih največje zahodnoevropske države.
»Predsednik republike je zaradi obsežnosti groženj, s katerimi se sooča naša država, prosil vojsko, naj sodeluje pri varovanju lokacij po državi, kjer obstaja visoko tveganje,« je ukrep pojasnil obrambni minister Jean-Yves Le Drian. Vojaki se bodo pridružili približno pet tisoč policistom, ki so že začeli varovati vseh 717 židovskih šol v Franciji, prisotni pa bodo tudi ob sinagogah in mošejah ter na železniških postajah, v nakupovalnih središčih, pri turističnih znamenitostih in drugje, kjer se zadržuje veliko ljudi.
Takšna odločitev ni novost. Decembra je vlada na javna mesta napotila približno tristo vojakov, potem ko je moški z nožem napadel policiste in ob tem vzklikal, da je Alah velik, v dveh ločenih incidentih pa sta moška z domnevnimi psihičnimi težavami zapeljala med pešce. Vendar je tokratna napotitev vojske neprimerno večja. V njej bo sodelovalo skoraj toliko vojakov, kot jih ima Francija v vseh operacijah v tujini.
Charlie jutri izide
Policija je medtem nadaljevala iskanje morebitnih sodelavcev obeh napadalcev na satirični pariški tednik Charlie Hebdo, v katerem je bilo v sredo ubitih dvanajst ljudi, od tega deset članov uredništva. Napad sta zagrešila v Franciji rojena brata alžirskega rodu Said in Cherif Kouachi, ki sta svoj strelski pohod razložila s karikaturami preroka Mohameda, ki jih je objavljal tednik. Ubili so ju v petek. Policija išče tudi morebitne sodelavce tretjega napadalca Amedyja Coulibalyja, ki je bil po trditvah oblasti z njima povezan in ki je najprej ustrelil policistko, nato pa vzel talce v židovski trgovini. V posredovanju ga je policija ubila, umrli so tudi štirje talci. Turčija je včeraj sporočila, da je njegova partnerica prek turškega ozemlja prejšnji teden, še pred napadi, odpotovala v Sirijo. Prepoznali so jo po posnetkih na letališču.
Skupno so napadi terjali življenja sedemnajstih ljudi v treh dneh, ki so pretresli Francijo in sprožili val sočustvovanja z žrtvami doma in po svetu. V nedeljo se je v Parizu zbralo najmanj 1,3 milijona ljudi, med njimi je bilo tudi štirideset tujih voditeljev. Po ocenah notranjega ministrstva je bil to največji protestni shod v zgodovini države. V ZDA je bil predsednik Barack Obama deležen nekaj kritik, ker ni bilo v Parizu ne njega, ne podpredsednika, ne zunanjega ministra. ZDA so na shod poslale veleposlanico v Franciji.
Tednik Charlie Hebdo pa bo jutri vnovič izšel, so napovedali v uredništvu, in to na osmih straneh v milijonski nakladi, čeprav je bila dosedanja manj kot sto tisoč. Napovedali so tudi, da bodo v številki vnovič karikature preroka Mohameda. »Ne bomo se vdali. Duh tega, kar pomeni slogan 'Jaz sem Charlie', pomeni tudi pravico do žalitve,« je za radio France Info dejal pravnik tednika Richard Malka. Slogan »Jaz sem Charlie« je zrasel med ljudmi kot oblika protesta proti dogodkom v Parizu in v podporo svobodi govora.
»Očitne napake«
Napadi so sprožili tudi spraševanja, ali bi jih bilo mogoče preprečiti. Premier Valls je po poročanju agencij priznal, da je prišlo do »očitnih napak«. Očitno menijo, da bi brata morala biti na radarjih obveščevalnih služb. Bila sta namreč na ameriškem in na britanskem spisku potencialnih teroristov. Vlada in opozicija sta se tako dogovorili o ustanovitvi parlamentarne komisije za preiskavo napadov. Znano je tudi, da je eden od bratov spoznal Caulibalyja v zaporu. Zato je eden od mogočih prednostnih ukrepov po Vallsu ta, da bi v zaporih ločili »radikalne islamiste« od preostalih zapornikov, saj naj bi praksa pokazala, da so ljudje za rešetkami bolj dovzetni za odmik v skrajnost.
V Nemčiji pa se je včeraj v več mestih zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so protestirali proti za zvečer napovedanemu shodu gibanja Pegida, ki nasprotuje »islamizaciji Zahoda«. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala tri mesece staro gibanje, ki na svoje shode privablja vse več ljudi, naj odpove shod v Dresdnu, ki je bil napovedan kot spomin na žrtve v Parizu.
