25-letni Ljubljančan je na Kulmu doživel veličastno vrnitev med elito in potrdil sloves rojenega letalca. V karavani ima etiketo najpogumnejšega in najpredrznejšega skakalca, ki se ne ustraši ničesar. Pogosto hodi po robu, zato ga trenerji celo postavljajo za vzor. »Večina moških išče mejo. Jaz jo na skakalnici. Najbolj uživam, ko sem na meji in hodim po robu. Moja tehnika je malo ekstremnejša. Letalnico je treba spoštovati, sicer si z mojo tehniko hitro na tleh,« prizna Jurij Tepeš.
Pogum ima očitno v genih, čeprav oče Miran in mama Zlata nista najbolj navdušena, ko na skakalnicah skače tako, da je včasih na robu padca, ali za sproščanje adrenalina z avtomobilom drvi po dirkališču več kot 220 kilometrov na uro in vse skupaj še posname s kamero. Tudi na letalnicah svoje polete posname s kamero in so nato pravi hit na medmrežju, kjer oglede štejejo v sto tisočih. Zanj so skoki na meji nekaj povsem normalnega. »Takšno tehniko imam že od otroštva. Nisem tako eksploziven kot tekmeci, zato moram vse skupaj z nečim kompenzirati in se pač bolj vržem na smuči,« pojasni Tepeš. Padci ga ne iztirijo, ne naženejo mu strahu v kosti, ampak ga še bolj podžgejo. Ko spektakularno pade, običajno že v naslednjem skoku doseže uspeh kariere. V Harrachovu je tako prvič v karieri skočil na stopničke, v Planici je dosegel prvo zmago.
Precej bolj kot padci mu spanec krati slaba forma. Zaradi povsem skrhane forme ga sploh ni bilo v ekipi za letošnjo novoletno turnejo. Med prazniki je vsak dan treniral v Planici, kjer je med sto skoki očitno znova našel prave občutke. S kakšno odlično formo se je vrnil v karavano, je bilo očitno že z zmago v petek v kvalifikacijah na Kulmu. Poleta na tekmi sta bila vzorčni primer popolnosti. Če v prvem skoku ne bi imel tako močnega vetra v hrbet (19,9 točke dodatka), bi celo zmagal.
»Dokler nisem vedel, kakšne razmere sem imel v prvem poletu v zraku, mi ni bilo povsem jasno, kaj je šlo narobe. Oba poleta sta bila na visoki ravni. V finalu sem pri 130, 140 metrih vedel, da bo šlo zelo daleč,« je tekmo opisal Tepeš, ki je po najdaljšem poletu dneva, 231 metrov, doživel pravo dramo. Ker se mu je med poletom napol odpela vez, za kar ni našel pravega razloga, in je bil pripet le še na zelo tanek trakec, je moral uporabiti vse znanje akrobatike, da ni padel takoj po pristanku. V sneg je sedel globoko v izteku, s čimer je preprečil, da bi smučka priletela v reklame. Čeprav mu je s četrtega mesta dobesedno v hrbet gledal tudi prvi slovenski as Peter Prevc, ni hodil vzvišeno in se trkal po prsih. Diplomatsko je odgovoril, da se sam bolje znajde na letalnicah, kdo drug pa na manjših skakalnicah. Za Tepeša je nov izziv, da se bo med najboljših 20 odslej uvrščal tudi na običajnih skakalnicah.
Na Kulmu je za nagrado prejel tudi steklenico šampanjca. Ker ne pije alkohola, jo bo postavil na polico za spomin. V družini Tepeš ni bučnih proslav uspehov. Sploh ne nazdravljajo z alkoholom, saj Jurij živi celo brez vranice, ki jo je izgubil pri enajstih letih ob padcu na treningu v Beljaku. »Tedaj sem imel srečo, da je bila v bližini bolnišnica, sicer bi izkrvavel. To, da nimam vranice, me ne ovira. Ko sem prišel iz bolnice, so zdravniki napovedali, da se nikoli več ne bom mogel ukvarjati s športom, a jim dokazujem, da so se na mojem primeru zmotili,« pravi Tepeš. Kapljice alkohola ne spije niti takrat, ko nazdravljajo kolajnam. Je velik nasprotnik alkohola, tudi zvečer ne zahaja v lokale, ampak je šport postavil na prvo mesto. »Brez vranice imam le še en izgovor več, da me nihče ne prepričuje, da moram piti,« pravi Jurij.
Dolgo časa je bil žrtev primerjav z vrstnikom Gregorjem Schlierenzaurjem, potem ko je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kranju leta 2006 osvojil drugo mesto za avstrijskim čudežnim dečkom. Njegov preboj v svetovni vrh ni bil tako hiter kot pri vrstniku s Tirolske. Ker mu dve leti ni šlo po načrtih, je pomislil celo na konec kariere, vmes se je preizkusil v nordijski kombinaciji, a je prevladala ljubezen do skokov. Ker je bil pretežak, je moral pred šestimi leti poleti shujšati šest kilogramov. Mesec dni je bil njegov edini obrok kosilo, največkrat je jedel le solato, če je imel trening za moč, še malo špagetov ali kakšen kos mesa. Odkar je prišel na idealno težo, se lahko znova normalno prehranjuje.