Ob pogledu na visoko postavo bi človek najprej pomislil, da Ivo Karlović igra košarko. Res jo, a na koš rad vrže le za zabavo, medtem ko je njegov poklic povezan s športom, v katerem je višina manj pomembna. A ne nepomembna. Dva metra in enajst centimetrov, kolikor meri, mu pomaga predvsem pri izvajanju servisa. Kar pa je le olajševalna okoliščina. Da je postal eden najboljših, če ne najboljši, pri servisu vseh časov, je moral enemu najpomembnejših teniških udarcev posvetiti tudi veliko ur dela. Če bi bila dovolj le višina, bi bil v tem elementu igre marsikdo podobno dober kot on.
In kako dober je Karlović? Zelo. V tem tednu prestavlja mejnike v svoji karieri. Najprej se je prebil na tretje mesto po številu doseženih asov v karieri, nato še na drugo. To mu je uspelo na turnirju v Dohi, kjer je v osmini finala premagal prvega igralca sveta Novaka Đokovića, v polfinalu pa izgubil proti Špancu Davidu Ferrerju. Velikan s Šalate je dosegel 9075 asov, enega več od Američana Andyja Roddicka. Zdaj zaostaja le še za Goranom Ivaniševićem, ki jih je dosegel 10.183. Karloviću je dosežek uspel na 487 tekmah, v povprečju doseže 18,6 asa na tekmo, kar je več od Roddicka (11,6) in Ivaniševića (11,4). Karlović namerava rojaka ujeti in prehiteti tudi po skupnem številu asov. Ker ima 35 let, bo moral kar pohiteti. »Zagotovo je eden mojih ciljev prehiteti Ivaniševića, kar pa bo zelo težko, saj zaostajam za več kot tisoč asov. Upam, da bom letos vseskozi zdrav. Morda mi uspe že letos,« je dejal Ivo Karlović. Če bi Zagrebčan tudi v prihodnjih mesecih serviral v skladu s svojim dosedanjim povprečjem, potem bi za 1108 asov, kolikor ga loči od Ivaniševića, potreboval 60 tekem.
Karlović ni med najboljšimi le po številu asov, ampak je znan tudi zaradi hitrosti servisa. Nekaj časa je bil svetovni rekorder (251 km/h), nato ga je na challengerju v Južni Koreji prehitel Avstralec Samuel Groth (263 km/h). Toda na tekmah najvišje ravni Karlovićevega dosežka ni presegel še nihče. Teniškemu igralcu, ki pesti stiska za košarkarski klub Miami Heat, se je le enkrat zgodilo, da na vsej tekmi ni dosegel nobenega asa, medtem ko mu je osebni rekord uspel leta 2009 na dvoboju Davisovega pokala proti Radku Štepanku, ko je dosegel 78 asov. Vse do leta 2010 je bil rekorder v primerjavi s svetovno konkurenco, nato sta ga prehitela John Isner (113 asov) in Nicolas Mahut (103), ki pa jima je dosežek uspel, ker sta igrala najdaljši dvoboj v teniški zgodovini.
Ker Zagrebčan izstopa zaradi svoje višine in izvrstnega servisa, mu je marsikateri navijač očital, da je to tudi vse, kar zna, kar pa je daleč od resnice. Ima tudi dober forhend, odlično se znajde na mreži, ne nazadnje je osvojil tudi pet turnirjev najvišjega ranga in bil najvišje na 14. mestu lestvice ATP. Ima pa smolo, kakršne njegova mladostniška vzornika Boris Becker in Goran Ivanišević nista imela: sodobni tenis ni prijazen do igre »servis-volej«. In zato prevečkrat tudi dolgočasen.
