»Niti strelsko niti tekaško se nisem izkazala,« je Teja Gregorin (34. mesto) le razočarano sklonila glavo po tekmi v Oberhofu. To je bil slab dan najboljše slovenske biatlonke, a ni osamljen in očitno ne slučajen, čeprav je vreme znova krojilo razplet. Le 34. mesto z dvominutnim zaostankom za Čehinjo Veroniko Vitkovo, ki je z enako strelsko statistiko dveh kazenskih krogov dosegla prvo zmago v karieri, je za Ihanko ponovitev skromnega dosežka s Pokljuke.

Na skromnem pokljuškem nivoju je ostala vsa ekipa. Če bi za primerjavo vzeli število točk pokala narodov, je bila to sploh najslabša bera sezone. Slab dan na pokljuški tekmi očitno ni bil le slučaj ali posledica pritiska domače tekme, kot tudi tokrat ni bil le posledica vetrovne loterije. Darja Domračeva, ki jo je evropsko združenje novinarjev AIPS proglasilo za najboljšo evropsko športnico in prejemnico lovorike slovenske novinarske legende Evgena Berganta, ter vodilna v pokalu Kaisa Makarainen sta s štirimi zgrešenimi tarčami še vedno končali na 18. oziroma 20. mestu.

Strokovni trenerski štab v eni osebi bolj kot povprečno slab strelski dan lahko skrbi slaba tekaška forma obeh varovank Teje Gregorin (53. tekaški čas) in še bolj Anje Eržen (80.). Tretja biatlonka Andreja Mali, ki vadi po osamosvojitvenem programu, je bila tokrat enako hitra kot Gregorinova, kar je zelo redek pojav. Za tek je značilna velika mera konstantnosti. »Moj tek ni na nivoju, kot bi moral biti. Sem pa optimistka, da se bo povrnila svežina, ki sem jo imela v preteklih sezonah,« je po tekmi razmišljala Gregorinova, ki bo imela v Oberhofu vsaj še eno priložnost za popravljanje vtisa na jutrišnji tekmi s skupinskim startom. Posebno poglavje je Anja Eržen, ki je med biatlonke v pretekli sezoni prišla kot zelo perspektivna tekačica, ki je na mladinskem nordijskem svetovnem prvenstvu osvojila prvo slovensko štafetno kolajno (Eržen, Einfalt, Lampič, Razinger).

To še ni vse. V Oberhofu je bilo tudi že konec sanj ženske reprezentance o visoki uvrstitvi v pokalu narodov IBU. Na uvodnih prizoriščih v Östersundu in Hochfilznu so Slovenijo držale celo med deseterico. To je bilo videti zelo optimistično. Mesto med deseterico ob koncu sezone prinaša boljšo kvoto nastopajočih v svetovnem pokalu in denarno nagrado (9000 evrov ali več), zdaj so že zdrsnile na lanski nivo (16. mesto) brez upanja za vrnitev. Deseta Avstrija z zamejsko Slovenko Dunjo Zdouc (včeraj 43.) ima več kot štiristo točk naskoka.

Večji del gre na račun odsotnosti štafete v Oberhofu. IBU namreč štafetam posveča izjemno veliko pozornosti. Četrta biatlonka Urša Poje po pravilih IBU ni imela pravice nastopa in tako niti štafeta. 17-letni biatlonki iz Cerknice na domači tekmi svetovnega pokala na Pokljuki ni uspelo potrditi norme IBU v okviru dovoljenega zaostanka. Hudo razočaranje, ki ga je kazala decembra, je glede na zdaj razkrite podatke bolj razumljivo. Seveda mladi biatlonki ne gre prav ničesar očitati, da kot najmlajša rešuje ugled, ki je posledica mačehovskega odnosa do generacij biatlonk v preteklih letih. Pojetova je te dni morala na nižji nivo tekem IBU pokala v poljski Dušniki Zdroj (včeraj 60. mesto), da znova potrdi normo in s štafeto nastopi v Ruhpoldingu in v Anterselvi, na najbolj prestižnih prizoriščih zime. »Že na Pokljuki smo veliko razmišljali, kako rešiti situacijo, da bi Urška Poje na tekmi nižjega nivoja znova izpolnila normo, a glede na koledar IBU nam to ni uspelo,« pojasnjuje Tomaž Šušteršič, ki je v tej sezoni prvič v vlogi vodje najbolj atraktivne zimske panoge v mnogih državah in je te dni tudi z reprezentanco v Oberhofu.

Naj še enkrat znova ponovimo, da v vrhu panoge razen napredovanja Šušteršiča niso naredili vidne pokore po največjem grehu in sramoti preteklega olimpijskega ciklusa, ko so zaradi brezbrižne lahkotnosti odnosa do ženske štafete in nepoznavanja pravil IBU zapravili nastop druge biatlonke in mešane štafete na olimpijskih igrah v Sočiju, ki bi se februarja lani zagotovo potegovala za kolajno. Na srečo biatlonci v pokalu narodov IBU ostajajo v igri za deseterico, kjer so bili tudi lani. V četrtek je štafeta brez Jakova Faka rešila ugled z 11. mestom, najboljšemu biatloncu pa so omogočili dva dni daljše okrevanje, da bo na današnjem sprintu in jutrišnjem skupinskem startu lažje branil sloves šestega moža v skupnem seštevku in hkrati zaradi korelacije rezultatov pomagal do boljših točk vsej ekipi.