Kakšno strahospoštovanje je vzbujala povečana letalnica v Kulmu pri 50 skakalcih iz 12 držav, je bilo očitno že ob opazovanju neobičajno dolgega ogrevanja, med katerim so bili vsi izjemno skoncentrirani. Nihče ni točno vedel, kaj lahko pričakuje na prenovljeni napravi. Če je bil prvi polet za trening še spoznavanje letalnice z ostrim prehodom s strmega zaletišča na izjemno kratko odskočno mizo in visoko parabolo leta, je bil drugi ob vzgonskem vetru pravi ognjemet podiranja rekorda Gregorja Schlirenzaureja, 215,5 metra iz leta 2009.
Začel ga je Jurij Tepeš z 220 metri, nadaljeval Robert Kranjec z meter daljšim poletom ter sklenil Nemec Severin Freund s pristankom pri 237,5 metra. »Kulm je lep primer letalnice za prikaz, kaj pomenijo dobre ali slabe razmere. V prvem poletu sem imel veter v hrbet in bil nemočen, v drugem sem ob vzgonskem vetru užival. Na tej letalnici ni mogoče doseči novega svetovnega rekorda,« je povedal Severin Freund. Zaradi dobrih občutkov se je odpovedal kvalifikacijskemu skoku, v katerem je bilo vzdušje ob letalnici daleč od spektaklov, kakršnih smo prvi dan poletov zaradi množičnega obiska navdušene šolske mladine vajeni marca v Planici.
Kvalifikacije so bile povsem v slovenski režiji z zmago Jurija Tepeša in najdaljšim poletom serije v izvedbi Petra Prevca do osebnega rekorda 230,5 metra. 23-letni as je dosežek iz Vikersunda izpred dveh let izboljšal za pol metra, postavil nov rekord Selške doline in tekmecem vrgel rokavico. Z letalnico sta hitro postala prijatelja. Že za trening je potegnil do 202 in 214 metrov. »Nisem pričakoval, da bom postavil nov osebni rekord. Ko sem prvič videl letalnico, sem bil prepričan, da bo zelo dober dosežek polet do 230 metrov, a je Freund potegnil še 7,5 metra dlje. Zdaj sploh ne vem več, kako daleč je mogoče skočiti,« je bil vidno zadovoljen Peter Prevc, ki je pri rekordnem poletu elegantno pristal v telemark. Zaradi množice slovenskih in avstrijskih novinarjev je bil najbolj oblegan tekmovalec v izteku.
Čeprav ima na Kulm zaradi lanske zmage lepe spomine, prehod na novo ni bil nič lažji. »Do letalnic imam vedno strahospoštovanje. Da ne narediš kakšne neumnosti, je potrebna previdnost. V vseh teh poletih zelo uživam. Pri stari letalnici je bila krivulja leta nižja, zato si moral nekajkrat stisniti zobe, da se nisi zataknil na hrbtišču. Zdaj letiš meter ali dva višje, se naložiš na smuči in uživaš. Še lepša krivulja leta je v Vikersundu, kjer imaš občutek, kot bi skakal na 120-metrski skakalnici, saj ni nobenih sunkov in gor. Stara Planica pa je bila v primerjavi s sedanjim Kulmom brutalna, saj je bilo na njej le eno pravilo – ali si upaš ali ne. Konec tedna se bom tekem lotil po moško,« je končal Prevc in se umaknil na počitek v hotel ob jezeru.
Matjaž Pungertar (15. dosežek kvalifikacij) je z najkrajšim slovenskim skokom treninga, 146,5 metra, znova osvojil »banana pokal«. To pomeni, da bo moral drugim soborcem znova kupiti »banane«. »Nič nimam proti banana pokalu. Če ga v prvem skoku polomim, mi nato gre na tekmi dobro, skočim med najboljših dvajset in s premijo zaslužim za stroške. Na srečo so banane v Avstriji cenejše kot na Norveškem,« je bil zgovoren Matjaž Pungertar, ki se zaradi pomanjkanja izkušenj šele uči zakonitosti poletov.
Rojeni lovec na daljave Robert Kranjec (16. v kvalifikacijah) je nihal iz poleta v polet v skladu z razmerami, ki jih je imel v zraku. Bil je šolski primer, kako ključno vlogo igrajo razmere. A zanj je najbolj pomembno, da je spoznal skakalnico, ki jo mora še prespati. »Letalnica je lepša, kot je bila stara, a zelo specifična. Če ni vzgonskega vetra, si pečen. Čeprav sem na stari letalnici dvakrat zmagal, do nje ne gojim nobene nostalgije. Bila je grda in na njej nisem užival, niti ko sem zmagal. Ker sem se dobro počutil v počepu, sem na novi letalnici užival,« je pripovedoval Robert Kranjec. Priznal je, da trpi, ko ne sme pojesti vsega, kar si želi, in je najbolj obilen obrok dneva zajtrk. »Smučarski skoki so super, le glede hrane je včasih mučenje,« je dodal Kranjec, ki se je v skladu z ritualom tako kot pred vsako tekmo zvečer odpravil še v savno.
Rok Justin (27. mesto) in Nejc Dežman (28. mesto) sta bila zadovoljna, da sta se sploh uvrstila na tekmo, za katero je bilo treba premagati le osem tekmovalcev. Jernej Damjan je bil uvrščen neposredno na tekmo in rekorder v smoli z vetrom v hrbet (170,5 m), saj je dobil kar 15 točk dodatka. Prireditelji v dveh dneh pričakujejo vsaj 60.000 gledalcev, a so zaskrbljeni zaradi neugodne vremenske napovedi z močnim vetrom.
Izidi kvalifikacij: 1. Tepeš (Slo) 182 (207), 2. Vasiljev (Rus) 172,6 (199,5), 3. Forfang (Nor) 171,1 (193), 15. Pungertar 141,9 (177), 16. Kranjec 141,1 (182,5), 27. Justin 128,3 (160,5), 28. Dežman (vsi Slo) 125,7 (163,5); vnaprej uvrščeni na tekmo: 1. Prevc (Slo) 230,5 m, 2. Kasai (Jap) 225, 3. Kraft (Avs) 212,5, 9. Damjan (Slo) 170,5.
