Indeksi EU navzdol

EEvropski delniški trgi so v zadnjih štirinajstih dnevih stopili korak nazaj. Osrednji evropski indeks FTSE Eurotop100 je izgubil 0,38 odstotka in padel na 2762 točk. Med lokalnimi indeksi jo je z najmanjšim, 0,43-odstotnim padcem odnesel britanski predstavnik FTSE100, na drugo mesto se je uvrstil nemški indeks Dax30 z 0,66-odstotnim zdrsom vrednosti, najslabše pa se je tokrat odrezal pariški indeks CAC40, ki je izgubil 1,27 odstotka. V enakem obdobju se je za tri odstotke zvišala cena zlata. Kupci so morali konec tedna za unčo odšteti dobrih 1200 ameriških dolarjev. Podobno, 3,6-odstotno rast je zabeležilo tudi srebro, cena unče pa se je zvišala na 16,25 dolarja. Opazen padec je nadaljevala cena surove nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte se je pocenil za 14 odstotkov na okoli 48 ameriških dolarjev.

Evropski trgi so bili še v sredini preteklega tedna v občutno negativnih območjih. Razlogi so politična negotovost v Grčiji, saj se bodo Grki v kratkem odpravili na parlamentarne volitve in s tem morda zavrnili trenutno obstoječe finančne ukrepe Bruslja, in padajoča cene nafte. V sredo smo dobili tudi ekonomske podatke, ki kažejo, da se je območje EU na letni ravni znašlo v 0,2-odstotni deflaciji. Toda trgi so te podatke vzeli za pozitivne. Podatki namreč kažejo, da bo morala ECB v kratkem hitro ukrepati v obliki programa QE, ki bo prinesel odkupe državnih obveznic. V kakšni obliki bo ECB odkupovala obveznice, še ni natančno znano. Jasno pa je, da bo moral biti program jasen in obsežen, da potegne območje EU iz deflacije in nazaj proti ciljni dvoodstotni inflaciji, ki jo zasleduje ECB. V četrtek je s kratko izjavo za nove dvige poskrbel tudi Mario Draghi, ki je povedal, da bo EBC naredila vse v boju proti deflaciji. Natančnejše informacije bomo prejeli 22. januarja, ko je pred nami novo zasedanje ECB.