Avtomobili že dolgo niso samo volan, motor, štiri kolesa, sedeži, karoserija in še nekaj malenkosti, temveč imajo z vsako generacijo več zapletene elektronike in so pravi potujoči računalniški sistemi. S kopico tovrstnih dodatkov so zapeljali globoko na področje potrošniške elektronike, celo tako, da so glavne zvezde pravkar odprtega sejma zabavne elektronike CES v Las Vegasu prav – avtomobili.

Mobilni življenjski prostor

Kjer so v prejšnjih letih kraljevali pametni telefoni, tablice in ure, futuristični televizijski sprejemniki in igralne konzole, so se tako znašli avtomobilski superračunalnik podjetja Nvidia drive PX – ta naj bi v prihodnosti skrbel za povsem samostojno vožnjo avtomobilov in katerega predstavitev je predsednik uprave omenjenega podjetja Jen-Hsun Huang pospremil z besedami, da bo v prihodnosti v avtomobilih več računalniških konjskih moči od česar koli, kar si lastimo danes – samovozeči audi A7, ki je skoraj 900 kilometrov dolgo pot od Silicijeve doline do prizorišča sejma prevozil brez voznika, in futuristični koncept s polnim imenom »mercedes-benz F 015 luxury in motion«. Medtem ko je Audi s prevoženo razdaljo avtomobila, ki so ga poimenovali jack, zagotovo postavil nov mejnik v razvoju samovozečih avtomobilov, so na mnogih spletnih straneh za najpomembnejšo predstavljeno novost na sejmu med vsemi razglasili prav mercedes F 015, ki naj bi po napovedih proizvajalca avtomobilov iz Stuttgarta čez približno 15 do 20 let let prevzel funkcijo vožnje in potnikom spremenil vozilo v mobilni življenjski prostor.

»Avtomobili počasi preraščajo vlogo prevoznega sredstva kot takega in bodo v prihodnosti postali mobilni življenjski prostor. Naši samovozeči avtomobili bodo ljudem ponudili natanko to, ta, ki ga predstavljamo tokrat, pa je prvo konkretno dejanje v to smer,« je ob predstavitvi povedal prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche. Dodal je, da F 015 luxury in motion ni revolucionaren samo zaradi tega, ker je sposoben avtonomne vožnje, temveč je med drugim zmožen tudi »komuniciranja« s pešci in kolesarji (prek posebnih LED-luči in znakov), njegovi potniki lahko z njim med drugim komunicirajo s pomočjo kretenj in premikov z očmi, futuristična notranjost s štirimi ločenimi sedeži pa dejansko bolj spominja na dnevno sobo kot na avtomobil.

Samodejno parkiranjein cestni vlaki

Čeprav omenjeni Mercedesov avtomobil omogoča tudi, da ga kot vsa vozila v popolnosti upravlja voznik (takrat LED-lučke na zunanjosti svetijo v beli barvi, ko vozi sam, pa v modri) in je po mnenju mnogih utopično pričakovati, da bi sistemi za avtonomno vožnjo kdaj kar v celoti, vedno in povsod nadomestili voznika, so omenjeni produkti nov dokaz, da je takšen ali drugačen način popolnoma avtonomne vožnje naslednji velik korak avtomobilske industrije. Pri tem velja omeniti, da smo samodejni vožnji, sicer v bistveno manjši meri od zgoraj opisane, z radarskimi tempomati, pomočniki pri vožnji v koloni in podobnim priče že zdaj. Kot tudi velja omeniti nekatere druge znamke, na primer BMW in predvsem Volvo.

Bavarci so predstavil poseben sistem v električnem vozilu BMW i3, ki s posebnimi laserji pregleda celotno okolico avtomobila in na tak način preprečuje nesreče, ob tem pa je s pomočjo omenjenih laserjev avtomobil sposoben sam preučiti celotno parkirno hišo, parkirati na prazen prostor in se na ukaz lastnika po pametnem telefonu ali uri sam vrniti pred vhod parkirne hiše. Volvo je na tem področju eden vodilnih in je v okviru projekta Sartre že pred časom uspešno sklenil svojo prvo avtonomno vožnjo elektronsko povezane kolone vozil na odprti cesti. V projektu varnih »cestnih vlakov« so si avtomobili, opremljeni s tem sistemom, v koloni sledili v vožnji za tovornjakom na razdaljah šest metrov, povprečne hitrosti vožnje na 200 kilometrov dolgem odseku pa so znašale do 90 kilometrov na uro. »Med vožnjo v koloni so posamezna vozila med seboj in z vodilnim vozilom povezana s senzorji in komunicirajo z njim. Pri tem uporabljajo tehnologijo, ki se že danes serijsko uporablja, kot na primer kamere, radarske sisteme in laserske senzorje. Medtem ko vodilno vozilo upravlja voznik, druga vozila v koloni v odrejenem razmiku vozijo drugo za drugim popolnoma samostojno. Njihovi vozniki lahko mirno berejo knjigo, pošiljajo SMS ali pregledujejo datoteke v svojem računalniku. Tako sledilni avtomobili samostojno dodajajo plin, zavirajo in obračajo volan,« je povedala Linda Wahlström, vodja omenjenega projekta pri Volvu. Tega podpira in delno financira tudi evropska komisija, poteka pa že od leta 2009.