S pokojnino tašče gospe L. V. so bili pred koncem lanskega leta pravi zapleti. Povzročila so jih nova pravila o pokojninah, ki pa, kot nam je povedal direktor sektorja za nakazovanje pokojnin na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) Boštjan Martinčič, veljajo že eno leto.
Tašča L. V. je umrla 25. novembra, a je kljub vsemu na njen bančni račun tri dni kasneje prispela njena pokojnina. Ta je nekaj dni zatem z računa umrle tudi v celoti izginila. Vzrok – smrt upravičenke. Pokojnino za 25 dni, kolikor pokojnici oziroma njenim dedičem pripada, pa ti lahko dobijo na dva načina, so našo sogovornico obvestili na ZPIZ. Če se dediči umrle dogovorijo, komu naj del pokojnine, do katerega je bila umrla upravičena, nakažejo, bodo to tudi storili. Lahko pa dediči počakajo na zapuščinsko razpravo o dedovanju premoženja pokojne.
Ekskluzivno poseganje v osebni račun
Pred 1. januarjem 2013 je pokojniku oziroma njegovim dedičem ostala pokojnina za ves mesec, v katerem je umrl, pojasnjuje Boštjan Martinčič. Nova pravila pa določajo, da ima ZPIZ ne glede na druge predpise, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico od izvajalca plačilnih storitev direktno zahtevati povrnitev pokojnine (ali druge denarne dajatve), ki je bila nakazana imetniku osebnega računa po njegovi smrti.
Vse kaže, da je pravica ZPIZ do takšnih posegov v osebni račun prejemnika ekskluzivna. Kot nam je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Aleksandra Zibrat, v Združenju bank Slovenije podobnih primerov ne poznajo. Izjema so le izvršbe (sodišč, Fursa ali drugih izdajateljev sklepov) – edini primeri, v katerih lahko banke posežejo v sredstva na računih.
Ko so družinske vezi zapletene
»Kaj pa če je treba plačati oskrbo doma za starejše za zadnji mesec življenja preminulega? Kaj pa če je dedičev več, pa drug za drugega ne vedo?« se sprašuje naša sogovornica. Verjetno prav zaradi obveznosti, ki jih je treba poravnati, se večina dedičev, pravi Martinčič, odloči za omenjeni hitrejši postopek izplačila pokojnine. Dediči morajo zanj na zavodu vložiti prošnjo za izplačilo neizplačanih zapadlih prejemkov dedičem. »Verodostojnost podpisa lahko vsi sodediči overijo kar na zavodu ob vložitvi ali pa na upravni enoti oziroma pri notarju. V tem primeru jim ni treba čakati na zapuščinsko obravnavo na sodišču.«
Martinčič opozarja, da se dediči s podpisom v tem postopku zavežejo tudi, da bodo denar vrnili, če bo odločitev v zapuščinskem postopku drugačna, kot je volja sodedičev na prošnji. Če pa se dediči ne odločijo za to pot, jim ZPIZ pripadajoče neizplačane zneske izplača na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. »V teh primerih se nakazilo dedičem izvede šele po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju, kar pomeni, da je čas nakazila odvisen od hitrosti zapuščinskega postopka.« Ta običajno sledi vsaj pol do enega leta po smrti. Obresti, ki bi jih dediči prejeli, če bi se ta čas denar plemenitil na bančnem ali varčevalnem računu, v tem postopku ni.
Denar pogosto izgine že prej
Novih pravil se zavedajo le redki, je prepričana naša sogovornica. Koliko denarja torej na račun pobiranja pokojnin pokojnikom ostane ZPIZ? Tega na zavodu ne morejo opredeliti s številkami, pravi Martinčič, saj so taki primeri zelo redki oziroma so zapuščinski dedni postopki v teku ali se sploh še niso začeli. Nova pravila namreč veljajo šele eno leto. »Beležimo pa kar nekaj primerov, kjer so v sklepu o dedovanju določeni kot dediči tudi posamezna ministrstva ali občina, ki je za pokojnega doplačevala stroške bivanja v socialnovarstveni ustanovi. Število takih primerov je v zadnjem času v porastu.«
Pred vračanjem pokojnine pa niso varni niti svojci ali pooblaščene osebe upravičenca do pokojnine, ki zavod »prehitijo« in vso pokojnino dvignejo z računa pokojnega, še preden to stori ZPIZ. »V teh primerih mora banka zavodu posredovati ime osebe, ki je dvignila denar z računa umrlega, da jo zavod pozove k povrnitvi sredstev,« pojasnjuje Martinčič. Tudi takšne izterjave, ki se jih morajo v zadnjem času lotevati na ZPIZ, so po njegovih besedah pogoste.
