V Slovenski filharmoniji (SF) so že v preteklosti ponujali dodatne cikle k svojim utečenim abonmajem, po zatišju, ko je iz finančnih razlogov v letu 2013 zamrl cikel treh filharmonij Pika Točka Tačka, pa je zdaj priložnost za novega – natančneje, za prvi Filharmonični festival baročne glasbe, ki se začenja jutri. Direktor SF Damjan Damjanovič je sicer poudaril, da zaradi finančne krize v državi še ni zagotovila, da se bo novi festival z baročno glasbo ustalil, in morda bodo že prihodnje leto poizkusili s kakšno drugo glasbeno idejo; vsekakor pa so ponosni nanj, saj je ideja prišla iz samega orkestra, v cikel pa so kot solisti vpeti predvsem domači orkestraši. Umetniško vodstvo festivala je bilo zaupano Mateju Šarcu, solistu oboistu filharmoničnega orkestra, ki s kolegi skrbno snuje tudi Festival Slowind, zanimivo pa je, da se bo Šarc tokrat prvič znašel tudi pred matičnim orkestrom kot dirigent.

Osredinjenost na nemški barok

Januarski program Slovenske filharmonije je že tradicionalno drugačen od drugih mesecev, kajti Cankarjev dom je v tem času zaseden z velikimi opernimi ali gledališkimi koprodukcijami, abonmajskih koncertov ni, zato so najprej začeli razmišljati o programu z lastnimi silami, nato pa o baročnem festivalu. »Oboa je v baročni glasbi pravzaprav nepogrešljiva, zato mi je ta glasba tako ljuba. Veliko sem jo igral v Nemčiji, kjer sem študiral in nekaj časa živel, baročne skladbe pa smo igrali že tudi v Ljubljani v različnih sestavih, denimo v Komornem orkestru Slovenicum ali Komornem godalnem orkestru Slovenske filharmonije,« pravi Šarc. Baročni repertoar je bohoten, predvsem francoski barok, italijanski barok in nemški barok, se je pa umetniški vodja osredotočil predvsem na nemškega, ker ga najpodrobneje pozna.

Zamislil si je tri portretne koncerte treh različnih skladateljev – Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Georga Philippa Telemanna, naslovil jih je Nezvesta, Poročena in Čudaška, ta imena pa je seveda narekoval spored. Denimo, glavna arija prvega večera v družbi s Händlom je ... Scerza infida iz opere Ariodante, kar pomeni »smej se, nezvesta«, v drugem večeru bodo izvedi dve Bachovi poročni kantati, v tretjem, »čudaškem« večeru pa bodo oponašali različne zvoke narave.

Prvi koncert, ki bo malce daljši, kot so koncerti običajno, je posvečen Georgu Friedrichu Händlu, izvedli bodo nekakšno alternativo baročni operi, skupaj z izjemno mezzosopranistko Barbaro Kozelj, ki jo na mednarodni sceni čaka lepa umetniška bodočnost. Šarc je izbral tri barvite arije iz opere Alcina in dve daljši iz opere Ariodante. Preostanek koncerta bodo zapolnili z inštrumentalno glasbo – z uverturo Alcine, drugimi plesnimi stavki, tudi z arijo Lascia ch' io pianga iz opere Rinaldo. »V tem večeru sem želel posebej emancipirati tudi orkester, zato se bo predstavil kar s tremi tako imenovanimi concerto grosso. Večer bomo sklenili s Händlovo Glasbo za kraljevi ognjemet,« pravi Šarc in dodaja, da bo ta večer intimen, dramatičen, humoren ter z zadnjo skladbo tudi pompozen.

Glasbeni humor

V drugem večeru, 16. januarja, bodo izvajali glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Kot že rečeno, bosta na sporedu tudi dve njegovi poročni kantati (Umaknite se, otožne sence, BWV 202 ter O, prelepi dan, zaželeni trenutek, BWV 210), odpela pa ju bo ameriška gostja, sopranistka Sally Sanford. V inštrumentalnem delu koncerta bodo izvedli še Brandenburški koncert št. 5 v D-duru (BWV 1050) in Suito v h-molu (BWV 1067). Solisti na tem koncertu bodo še Aleš Kacjan na flavti, Tomaž Sevšek Šramel na čembalu in Janez Podlesek na violini.

Nato bo 30. januarja še tretji koncert, v celoti v znamenju glasbe Georga Philippa Telemanna. »Čudaški« koncert je dobil naslov po Suiti za godala z naslovom Bizarna (TWV 55:G2). »Čudaška pa ne bo le ta suita, ta je pravzaprav najmanj čudaška, vendar že naznanja glasbeni humor, tako značilen za Telemanna, ki so ga potem v glasbi dokončno razvili Mozart, Haydn in drugi skladatelji,« pravi Šarc. »Čudaško« na tem koncertu bo oponašanje naravnih pojavov, Telemann je bil namreč velik ljubitelj narave in izjemen botanik, s pomočjo njegove glasbe pa bodo glasbeniki oponašali žabje regljanje, krakanje vran, slišali bomo tudi uglasbitev različnih bolezni, kot je recimo putika, narcisoidnost, potem tudi predpisane terapije za vse te nevšečnosti.

Koncert bo po eni strani zelo lahkoten, slikovit, stilistično pa precej drugačen od prvih dveh koncertov, je še poudaril Šarc, ki bo na tem koncertu tudi solist oboist. Kot zanimivost povejmo, da bo Janez Podlesek izvedel tudi precej pozabljen Koncert za violino v A-duru z naslovom Žabe, ki ga je Šarcu uspelo pridobiti od ansambla za staro glasbo Akademie für Alte Musik Berlin.