Lahko bi se jih opisalo kot sopomenko za 3D-tiskalnik. »Že od nekdaj sem rad oblikoval in imel nore ideje, kaj bi lahko počel,« na začetku pove Miha Pelko, slovenski inovator, ki je omenjeni tiskalnik iz sprva le ideje prenesel v realnost. Za tovrstno napravo je imel na računalniku narejenih veliko stvari, a ni mogel preveriti, ali delujejo tudi v realnem svetu. Najprej si ga je hotel kupiti sam, na koncu pa ugotovil, da bi zanj porabil preveč denarja. Končna odločitev? Z nekaj deset tisoč evrov vrednim vložkom se je podal na podjetniško in razvojno pot, z mislijo, da bo ustvaril 3D-tiskalnik, ki bo po kakovosti svetovno konkurenčen najboljšim ter hkrati cenovno dostopen. Dveletno delo v domači dnevni sobi je projekt, ki danes v industriji pomeni več, kot bi si kdo lahko predstavljal.

»Začutil sem, da sam to potrebujem. Na začetku je bil to moj hobi. Prvi tak tiskalnik, ki sem ga videl v živo, je bil ta, ki sem ga skonstruiral sam,« o svojem izdelku pove Miha, sicer diplomirani inženir strojništva, ki je prvi tiskalnik naredil po končani fakulteti. Prvo verzijo – sicer iz lesa – je naredil v približno dveh tednih. Temu je namenil svoj prosti čas, predvsem veselje do izdelave pa je bilo tisto, kar ga je še bolj spodbujalo k ustvarjanju. »Sedaj imamo razvito že osmo različico tiskalnika. Po prvih dveh različicah sem videl, da ga lahko izboljšam, in k temu še vedno stremim.«

Izziv za mladeniče

Miha Pelko ne deluje sam. Ima še tri podporne stebre, brez katerih si ne predstavlja vsakdana. Delovne prostore ter tisoč in eno misel v prvi vrsti deli s še dvema inženirjema strojništva Dominikom Rupertom in Jernejem Jančarjem, krog ekipe pa sklene Matej Šulc, absolvent na fakulteti za matematiko in fiziko. Za vse štiri to delo pomeni izziv, Jernej pa k temu doda, da imajo željo po osvojitvi vrhov v tej visokotehnološki industriji.

3D-tiskalniki, ki tiskajo predmete v tridimenzionalni obliki, so marsikomu nepoznani. Pravzaprav se jih veliko niti ne vpraša, ali to sploh obstaja. Vsaj v Sloveniji ne. Ko zreš v ta skoraj 30-kilogramski inovativni dosežek, se sprašuješ, ali sploh razumeš njegovo delovanje – pretvorbo iz digitalnega 3D-modela, ki je bil razvit na računalniku, v fizično obliko. Obstaja več vrst 3D-tiskalnikov. Pel3o trenutno izdeluje tistega, ki na stekleno ploščo v višino nanaša sloj plastike na novega. »Naš tiskalnik je trikotne geometrije, imenovane delta geometrija. To pomeni, da imamo tri osi, s pomočjo katerih je ta tiskalnik zmožen avtokalibracije. Pred vsakim tiskanjem nam tiskalnika in steklene plošče ni treba nastavljati, da bo predmet, ki ga bo tiskalnik ustvaril, kakovosten in da bodo vsi sloji enoviti,« njegovo delovanje razloži Matej.

Laik bi slednje lahko razumel s pomočjo delovanja kuhinjske digitalne tehtnice, katere ni treba nastavljati na »nič kilogramov«, da se potem odmeri želeno količino hrane. Njihova konkurenca trenutno tako dobrega kalibracijskega sistema v večini ne podpira. Tu nastane težava, saj je potem treba stvar pred tiskanjem opraviti ročno, in to lahko traja tudi eno uro, njihov tiskalnik pa to naredi v le nekaj sekundah. Poleg izjemno visoke kakovosti in hitrosti tiska je njegova prednost tudi, da je tih, saj se lahko zahtevni 3D-modeli tiskajo tudi deset ur ali več, zato je njegova tišina le še dodana vrednost. Pri tiskanju za razvoj v večji meri uporabljajo PLA-plastiko, ki temelji na osnovi koruznega škroba, zaradi česar je človeku in okolju prijazna.

Z vizijo in sposobnostjo do prepoznavnosti

Pel3o je start up podjetje. Ni navadna služba. »Je način življenja. Ni časa za druge stvari, čeprav je kakšna sprostitev vmes še kako potrebna. Ko zvečer zaspiš in ko se zjutraj zbudiš, si z mislimi vedno pri delu,« priznavajo vsi štirje. So dnevi, polni elana, ko se udeležujejo najrazličnejših dogodkov, kjer so navdušeni nad odzivom ljudi, in so dnevi, ki jih preživijo doma in se sprašujejo, ali so res na pravi poti.

Delajo zastonj – delo in trud (za zdaj) nista plačana. Ves dobiček je namenjen kritju stroškov, prispevkov in seveda nadaljnjemu razvoju. Po Matejevem mnenju je pomembno to, da v to delo vsi vložijo tistih svojih sto odstotkov. Kljub vsemu se da živeti normalno, a izplačevanje visokih plač ali nagrad bi bilo za zdaj nesmiselno. Uradno sicer delujejo od junija 2014. Do konca oktobra so prodali sedem tiskalnikov – vsi kupci so iz Slovenije in so se na Pel3o obrnili sami – cena enega pa se za zdaj ustavi pri slabih 2100 evrih.

Novembra so se udeležili dveh visokotehnoloških investicijskih konferenc v Novi Gorici, Coinvest in Balkan Venture Forum, kjer so se kot ena izmed najmlajših ekip in najmlajše start up podjetje predstavili vlagateljem, ki prihajajo iz vseh delov sveta. »Sprva smo dobili povabilo za udeležbo na delavnicah v start up šoli Hekovnik, ki je del tehnološkega parka v Ljubljani. Pripravili so nas, da smo se pred vlagatelji na tej konferenci kar se da dobro odrezali,« Jernej opiše stopnice, ki so jih pripeljale do tega. Tam se je predstavilo dvanajst najboljših tovrstnih podjetij, med katerimi so bili tudi oni. »Dogodek se je izkazal za zelo uspešnega, saj je požel veliko zanimanja med prisotnimi,« o uspehu konference doda Miha. Udeležili so se tudi foruma inovacij v ljubljanskem Cankarjevem domu, za katerega je bila zopet potrebna prijava in je bilo treba pristojne prepričati, zakaj si ravno ti zaslužiš biti del tega. Oddanih je bilo 144 prijav in Pel3o se je uvrstil med 33 najboljših slovenskih inovatorjev za leto 2014. Dominik: »Bili smo eni izmed redkih tovrstnih podjetij. Veliko je bilo že znanih podjetij pa tudi šol, kot sta strojna ali biotehniška fakulteta. Konkurenca je bila res močna.«

Njihov 3D-tiskalnik je bil s pomočjo povabila priznanega nemškega podjetja Igus, katerega delo temelji na industrijski tehniki, prisoten na največjem tehničnem sejmu na svetu Euromold. Tam so spoznali, da je njihov tiskalnik, ki je na sejmu stal poleg 3D-tiskalnikov največjih podjetij tovrstne industrije, zelo konkurenčen tudi v svetovnem merilu. »Postajamo del poslovnega sveta. Sedaj se zgodi, da nam rečejo, da o nas so pa že nekaj slišali, prebrali. To nam seveda veliko pomeni,« pove Jernej, ki le stežka skriva navdušenje.

Vse svetlejša prihodnost

Znanje in želja po uspehu teh štirih fantov ni ušla niti direktorici Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja Lidiji Honzak, ki skupaj z njimi gradi njihovo zgodbo. »Delamo pri tem, da ne izgubijo fokusa. Treba je nadgrajevati zastavljeni cilj,« pove in doda, da jim hkrati pomaga tudi pri mreženju ter zbiranju novih vez in poznanstev. Zelo se ji zdi pomembno, da imajo ljudje visoke ambicije za prihodnost, in to velja tudi za Pel3o: »Če boš visoko ciljal, boš daleč prišel in želeno tudi uresničil.« Honzakova ob vsem tem poudarja, da ni le ideja tista, ki žene naprej, temveč tudi osebe kot posamezniki, ki s svojo osebnostjo še kako lahko doprinesejo k bolj gotovemu nadaljnjemu uspehu.

Po besedah Mihe bo 3D-tiskalnik v prihodnosti postal nepogrešljivo orodje za inženirja, hkrati pa bo pomemben celo za razvoj otrok. Ta bi bil lahko hitrejši, če bi si imeli možnost igračo narisati na računalniku in jo potem v živo natisniti. Otroci so, kot pravi sam, izredno domiselni, z nemalo idejami, kaj vse bi lahko ustvarili.

Podjetje Pel3o, ki posluje na trgu, ki je danes vreden dobre tri milijarde evrov – po napovedih naj bi do leta 2018 dosegel kar šestkratno vrednost – želi narediti nekaj, česar ni naredil še nihče.