Ustvarjalnik, katerega motor so trenutno štirje zaposleni in več kot 30 prostovoljcev ter podjetnikov mentorjev, si prizadeva motivirati čim več mladih, da si upajo stopiti na podjetniško pot. Za lažjo profesionalizacijo svojega dela so se lani udeležili usposabljanja v ameriškem pospeševalniku Unreasonable Institute in pridobili potreben denar.

»Denar je vložilo več vlagateljev, ki jih vodi Ron Boehm iz sklada BOMA Invest. Gre za enega najbolj predanih podjetniških mentorjev, kar sem jih spoznal, in človeka, ki je samo v lanskem letu finančno podprl več kot 80 podjetij. Je izjemno izkušen investitor, ki nam je v pomoč na vsakem koraku v poslu, ne samo pri financiranju,« poudarja Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika.

Kakšna pa je sicer podpora Ustvarjalniku v Sloveniji?

Lahko smo zadovoljni. Zadnja predsednika države sta bila naša častna pokrovitelja, v predsedniški palači bo tudi start up vikend, ki ga januarja organiziramo za dijake. Imamo odlične odnose s podjetji, ki naše mlade podpirajo tako, da jim omogočijo delo v njihovih proizvodnjah ali pa jim ponujajo mentorstvo.

Veseli bomo, če se bodo v prihodnje bolj z razumevanjem na naše predloge odzivale tudi javne ustanove. Še vedno se namreč dogaja, da na javno naročilo za razvoj kurikula za poučevanje podjetništva na srednjih šolah prijaviš vlogo, ki dobi 100 od 100 možnih točk, a je zavrnjena kot formalno neustrezna, saj eden od mentorjev – ustanovitelj uspešnega slovenskega start upa, ki je prejel milijonsko investicijo in posluje globalno – nima diplome.

Kaj vse ponuja Ustvarjalnik brezplačno in kdo je teh storitev lahko deležen?

Naša filozofija je, da so krožki za dijake brezplačni, saj lahko le na tak način zagotovimo dostopnost našega peskovnika vsem. Ustvarjalnik mladim ponuja vse oblike pomoči, da lahko iz svojih hobijev ustvarijo podjetje. To vključuje mentorstvo, dogodke, izobraževanja, seminarje, zdaj odpiramo nove prostore. V praksi to pomeni, da nekdo pride na Ustvarjalnik z bolj ali manj razdelano idejo o svojem poslu, mi pa to osebo usmerimo na katerega od naših dogodkov ali izobraževanj. Morda to zdaj zveni zelo resno, a v resnici je proces prijateljski in neformalen. Starostne omejitve pa ni – pri nas se lahko oglasi vsak.

Lani ste imeli podjetniške krožke na več kot 50 srednjih šolah, letos naj bi imeli še nekaj šol več…

Lani smo podjetniške krožke izvajali na 53 šolah, letos jim dodajamo še mladinske centre, podjetja, coworking prostore, inkubatorje in podobne organizacije, ki bodo gostile skupine. Prvič bomo tako lahko organizirali krožke, ki jih bodo obiskovali mladi iz različnih šol z drugačnimi ozadji, znanji in izkušnjami. V letošnjem letu tako naše programe obiskujejo mladi iz več kot 60 različnih srednjih šol, pilotsko pripravljamo tudi izvedbo krožkov na šolah na Hrvaškem, v Italiji, skupaj s študentsko organizacijo prvič tudi na ekonomski fakulteti v Ljubljani...

Ustvarjalnikova posebnost je, da so na šolah mentorji podjetniških krožkov podjetniki in ne učitelji.

Res je. Podjetniške krožke namesto učiteljev vodijo mladi podjetniki, ki so torej sami že ustanovili svoje podjetje in ga uspešno vodijo. Ker so sami že šli po tej poti, se zavedajo, kako pomembno je, da ti ob strani stoji izkušen mentor s svojimi nasveti in predlogi, zato se radi odzovejo našemu vabilu. V Ustvarjalnikovo zgodbo so tako vpleteni recimo Boštjan Špetič, ustanovitelj Zemante, Gregor Koprivnik in Maja Švener, mlada podjetnika leta 2012, Gaja Zornada z Internetweeka...

Kateri bodo največji dogodki v organizaciji Ustvarjalnika v 2015?

Januarja bo v predsedniški palači na start up vikendu približno 150 mladih razvijalo svoje prve ideje, nato pa jih bodo 23. maja predstavili na naši sklepni konferenci, kjer bomo izbrali najboljši mladinski start up 2015. Tokratna konferenca bo največja in bo po številu tujih govornikov, številu predstavljenih podjetniških idej in po programu eden največjih podjetniških dogodkov v regiji.

Se strinjate z dr. Jakom Lindičem, ki je na vprašanje, kdo naj bo pobudnik drugačnega načina poučevanja v šolah, ki naj bi spodbujal podjetnost, dejal, da ne verjame v top-down pristope, torej da so del pobude politične opcije ali ministrstev? Po njegovem mnenju bi morali nagrajevati pobudnike projektov v šolah – učitelje mentorje torej.

Strinjam se z oceno profesorja, da iniciative od zgoraj navzdol ne delujejo vedno tako, kot je zamišljeno. Velika težava dosedanjih pristopov za spodbujanje podjetništva je bila, da smo največ naše pozornosti namenili podjetnikom, ki so že začeli svoj posel, vsem tistim, ki pa so res čisto na začetku – ki imajo talente, ampak jim manjka podjetnosti in podjetniških veščin – pa ne pomagamo.

V Sloveniji vlagamo veliko denarja v projekte spodbujanja podjetnosti, a denar ne gre v pravo smer. Ne potrebujemo milijonskih investicij v puste stene inkubatorjev, ki jih imamo tako rekoč v vsaki vasi, in v subvencije, ki so danes bolj socialni korektiv kot kaj drugega, ampak moramo vlagati v najbolj bazično izobraževanje za podjetnost. Skrbeti moramo, da mladi znajo kritično presojati podano znanje, postavljati prava vprašanja, in jim pomagati, ko se lotevajo prvih projektov. Ne poznam uspešnega podjetnika, ki ne bi že v mladih letih v garaži ali kje drugje »ustvarjal«.