Vsaj dve zadevi bi znali vplivati na spremembo percepcije mraza. Dejansko tople zime ter obenem hotenje Slovenca, da bi bil nekdo drug. Se spomnite kratkih hlač v februarju izpred desetih let? Ko zdaj pomisliš za nazaj, se lahko zdi, kot da je šlo za veliki komplot oziroma za veliko manipulacijo z vremenom ter strateško obdelavo naše skupnosti. V stilu: »Glej, zdaj so dobili novo državo, dajmo jim za začetek ob novih čokoladah na policah ter možnosti, da v prvih nekaj letih obirajo zavarovalnice na račun lažnih poškodb vratu, tudi toplejše vreme. Naj se 'ufurajo', da so Mediteranci. Tega si globoko v srcu tako in tako želijo. Naj se najprej razpustijo in potem bodo naši«. Za fantazmo gre, seveda. A tople in ugodne zime so zagotovo dodatno vplivale na vtis, da smo v fazi kompletne levitve. Torej ne samo levitve iz enega v drugi politični sistem, temveč klime in življenjskega stila nasploh. Da bo imela v kratkem kompletna nacija bolj kakavasto kožo. In da bo vse skupaj tako in tako bistveno ugodnejše. Da si sploh ne bo treba prizadevati.

Zgleden primer je smučanje. Disciplina v krizi. Ni smučarjev. Da, v veliki meri gre za denar, vendar pa tudi zato, ker se je zadnjih dvajset let kolektivno diskreditiralo delovno etiko (odrekanje), brez katere smučanja ni. Kostelićem se je posmehovalo, češ da takšni napori niso vredni človeškega življenja. Da je odrekanje nekaj, kar je pripadalo socializmu. Enako velja za pripadajoče mrzle zime, ki se jih je spričo toplejših poosamosvojitvenih razmer dojemalo kot nekaj preseženega. Mraz in zoprnija sta pripadala socialističnim zimam, ki pa jih je kapitalizem segrel. Kar je lahko zagrešilo tudi najbolj banalne neumnosti. Nepozaben je gradbinec, ki je v tistih letih dejal, da sodobna zgradba ne potrebuje več kot 20 centimetrov toplotne izolacije, ker se je naša klima tako in tako spremenila v tropsko. Ni dvoma, da je šlo za omejenca večjega kalibra, pa vendar tisto njegovo mnenje priča tudi o tem, da je šlo za razmišljanje, ki je bilo tudi splošno razširjeno. Zdi se, da smo v odnosu do zime in mraza nazadovali. Da smo odnos do nje iz nekoč prebujeno »razsvetljensko« aktivnega, ki je vzklikal: »Zima je žur!« spremenili nazaj v cagaško pasivno zapečkarskega. Tak vtis je ponudilo tudi novoletno praznovanje na prostem v Ljubljani. Odličen glasbeni program. Fenomenalna Alenka Godec z bendom, Borghesija z akcijo Free Palestina in še kaj. Dalo se je. A čez Prešernov trg se je malodane opolnoči dalo s kolesom. Tako redko je bilo.